SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 60
First pagePrevious page123456Next pageLast page
11.
PRILAGODITVE POUKA LIKOVNE UMETNOSTI UČENCEM S POSEBNIMI POTREBAMI NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Saša Serec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Likovna umetnost je eden od predmetov, ki daje učencem možnost, da sprostijo svojo domišljijo in jo s pomočjo likovnega znanja izrazijo v likovnem izdelku. Tudi otroci s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP) so sposobni ustvarjati in radi ustvarjajo, le njihove sposobnosti so omejene glede na vrsto motnje ali primanjkljaja, ki ga imajo. Problem, ki ga v diplomskem delu obravnavamo, se nanaša na OPP pri likovni umetnosti in učiteljevo delo z njimi ter s tem povezane ustrezne prilagoditve. V teoretičnem delu tako na kratko opredelimo likovno umetnost, njene cilje in razvoj likovnega izražanja otrok. Dotaknemo se načrtovanja učnega procesa pri likovni umetnosti, individualizacije ter likovne ustvarjalnosti. Predstavimo tudi skupine OPP, njihovo izobraževanje in usmerjanje ter opišemo procesa integracije in inkluzije. V empiričnem delu diplomske naloge predstavljamo rezultate raziskave, v kateri so sodelovali učitelji razrednega pouka slovenskih osnovnih šol. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da učitelji prilagajajo pouk likovne umetnosti, vendar to počnejo različno. Največ se jim prilagaja v fazi ustvarjanja ali s prilagoditvijo likovne tehnike, s podaljšanim časom ustvarjanja ali z možnostjo izbire likovnih materialov. Ugotavljamo tudi, da premalo pozornosti namenijo prilagoditvi učnih ciljev, tako dnevnih kot globalnih. Učenčeve specifičnosti upoštevajo največkrat šele pri neposrednem likovnem delu, včasih že prepozno. Za uspešno likovno delo je potrebno OPP nuditi različne prilagoditve in jim s pomočjo njih omogočiti boljše možnosti za realizacijo likovnih nalog.
Keywords: likovna umetnost, otroci s posebnimi potrebami, prilagoditve, razredni pouk
Published: 27.01.2015; Views: 1411; Downloads: 161
.pdf Full text (1,64 MB)

12.
PRIMERJAVA SREDNJEŠOLSKIH LIKOVNOVZGOJNIH UČNIH NAČRTOV MED SLOVENIJO IN PROVINCO ONTARIO V KANADI
Metka Manfreda, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge je primerjava slovenskega učnega načrta z ontarijskim učnim načrtom. V diplomski nalogi poskušamo poiskati razlike in podobnosti med izbranima učnima načrtoma. Vsebino raziskovalnega vprašanja predstavljamo v petih poglavjih diplomske naloge. S kratkim pregledom srednješolskega izobraževanja v Sloveniji ter podrobnejšim opisom vzgojno izobraževalnega sistema v Kanadi opravimo interpretacijo obeh učnih načrtov. V nadaljevanju povzamemo in analiziramo ontarijski učni načrt in kot dopolnilo k diplomskemu delu podamo primer iz prakse ene izmed ontarijskih srednjih šol. V zaključku potrdimo oziroma zavrnemo tri hipoteze. Naloga prinaša ugotovitve, da se kanadski vzgojno izobraževalni sistem precej razlikuje od slovenskega, da v provinci Ontario v Kanadi posegajo po drugačnih strategijah učenja umetnosti kot v Sloveniji in da je posamezne segmente ontarijskega učnega načrta nemogoče prenesti v naš učni sistem.
Keywords: Kanada, Slovenija, učni načrt, likovna umetnost, srednja šola, primerjalna metoda
Published: 06.11.2013; Views: 647; Downloads: 57
.pdf Full text (2,85 MB)

13.
UMETNOST DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA V MARIBORU V LIKOVNIH KRITIKAH SERGEJA VRIŠERJA (1920-2004)
Tjaša Karba, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavan umetnostni zgodovinar Sergej Vrišer (1920–2004), ki je poznan predvsem kot poznavalec baročnega kiparstva. Manj znano in zlasti manj upoštevano pa je dejstvo, da je bil sistematičen in pronicljiv opazovalec sodobnega likovnega dogajanja in je s svojo kritično mislijo veliko pripomogel k razvoju in uveljavljanju sodobne likovne umetnosti v Mariboru. Svoja opažanja in mnenja je sistematično objavljal v več slovenskih revijah in časopisih, tako da je s tem ustvaril celovit vpogled v tedanjo umetniško sceno. Skozi njegov kritični pogled je predstavljeno takratno aktualno mariborsko kulturno dogajanje, ki se je po drugi svetovni vojni zelo razmahnilo in doseglo svoj prvi višek z ustanovitvijo Umetnostne galerije Maribor (7. februar 1954), ki je imela pomembno vlogo pri rasti in razvijanju umetniških hotenj. Na osnovi Vrišerjevih zapisov sem sestavila kronološki pregled takrat delujočih umetnikov, za katerih opus se je zanimal Sergej Vrišer. S tem sem želela podati Vrišerjev pogled na mariborsko likovno dogajanje in izpostaviti poudarke, ki so se njemu zdeli najpomembnejši, in ki so tudi sicer najvidnejše vplivali na razvoj mariborske likovne umetnosti ter sočasnega kulturnega dogajanja. Med slikarji starejše generacije v Vrišerjevih prispevkih izstopata Ivan Kos in Ante Trstenjak, v srednji generaciji slikarja Maks Kavčič in Lajči Pandur. Janez Vidic in Rudolf Kotnik sta zaznamovala mlajšo generacijo slikarjev. Najvidnejši med mariborskimi grafiki je Bojan Golija. Predstavljeno pa je tudi kiparstvo, ki je bilo kljub manjši zastopanosti, kvalitetno. Najpomembneje je likovno sceno zaznamoval akademski kipar Slavko Tihec. Pomembno mesto pa so zasedali tudi Gabrijel Kolbič, Milan Vojsk ter kiparka Vlasta Zorko Tihec, ki je prijateljevala s Sergejem Vrišerjem in v Mariboru postavila mnogo kiparskih del.
Keywords: Sergej Vrišer, Umetnostna galerija Maribor, mariborska likovna kritika, mariborska moderna umetnost, mariborski likovni umetniki
Published: 20.09.2013; Views: 1241; Downloads: 206
.pdf Full text (1,63 MB)

14.
ZASTOPANOST LIKOVNIH PODROČIJ V VRTCIH KOZJE, BISTRICA OB SOTLI IN BIZELJSKO
Sandra Žnidarič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je ugotoviti, katera likovna področja prevladujejo v izbranih vrtcih, in strokovno vplivati na delo vzgojiteljice. V teoretičnem delu so najprej predstavljeni vrtci, ki sodelujejo v raziskavi, Kurikulum za vrtce in umetnost kot področje dejavnosti po Kurikulumu, opisana sta vloga in pomen likovnega izražanja. Predstavljeni so razvoj otrokovega likovnega izražanja ter stopnje razvoja likovnega izražanja. Naštete so značilnosti likovnega izražanja mlajših otrok ter vsaka značilnost tudi podrobneje opisana. Predstavljena so likovna področja in opisane vse likovne tehnike pri posameznem področju. Naštetih pa je tudi nekaj neprimernih likovnih tehnik, materialov in orodij ter navedene splošne zahteve pri pripravi likovnega materiala. V empiričnem delu so obdelani in analizirani podatki, ki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom za vzgojiteljice. Anketni vprašalnik je bil razdeljen med vzgojiteljice vrtcev, in sicer v vrtcu Zmajček Kozje, vrtcu Pikapolonica Bistrica ob Sotli in Vrtcu pri osnovni šoli Bizeljsko. V raziskavi je sodelovalo 14 vzgojiteljic. Anketni vprašalnik vsebuje petindvajset vprašanj, enajst vprašanj je zaprtega tipa, sedem vprašanj odprtega tipa, sedem vprašanj pa je polodprtega tipa.
Keywords: predšolska vzgoja, umetnost, likovna vzgoja, likovne dejavnosti, likovno področje, likovne tehnike, neprimerne likovne tehnike, likovni materiali, likovna orodja.
Published: 07.11.2013; Views: 761; Downloads: 74
.pdf Full text (1,60 MB)

15.
ODMEVI OTROŠKE LIKOVNE PRIMARNOSTI V MODERNIZMU IN SODOBNI UMETNOSTI
Doroteja Kelenc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu želim predstaviti vpliv otroške likovne primarnosti v modernizmu in sodobni umetnosti. Za lažji prehod k jedru problematike sem prvi del posvetila pojmu modernizma, simboliki barve ter otroški risbi. Sledi primerjava del tako svetovnih kot tudi slovenskih umetnikov, tako sem obravnavala dela Paula Kleeja (Adam in mala Eva, 1921), Joana Mirója (Bikoborba, 1945), Jeana Dubuffeta (Ženska meša kavo, 1945), Gabriela Stupico (Skica za deklico pri mizi z igračami, brez signacije), Vladimirja Makuca (Bela ptica, 1986). Zadnji del posvečam slovenski sodobni umetnici Saši Bezjak (1971), ki je zavestno opustila akademskost in se obrnila k sebi. V otroško risbo, prepleteno z likovno primarnostjo in minimalnimi izrazili, pa je vpletla svojo osebno zgodbo. Diplomsko delo temelji na prepoznavanju in interpretaciji teh del kakor tudi na primerjavi z otroško izraznostjo ter primarnostjo. Dotika se vprašanj univerzalnosti likovne govorice ter uporabe minimalnih izraznih in likovnih sredstev.
Keywords: Modernizem, slovenska sodobna umetnost, otroška risba, likovna primarnost, otroška izraznost, Joan Miró, Paul Klee, Jean Dubuffet, Gabriel Stupica, Vladimir Makuc, Saša Bezjak
Published: 20.09.2013; Views: 1186; Downloads: 171
.pdf Full text (1,74 MB)

16.
KOMPARACIJA LIKOVNIH IZRAZOV OTROK VKLJUČENIH V RAZLIČNE PROGRAME OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA
Melita Lazar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Komparacija likovnih izrazov otrok vključenih v različne programe osnovnošolskega izobraževanje je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu, ki predstavlja teoretično izhodišče, smo predstavili dejavnike likovne ustvarjalnosti in načelo ustvarjalnosti, likovno umetnost, njena področja, likovne tehnike in motive v likovnem delu otroka. Dotaknili smo se načrtovanja ure pouka likovne umetnosti, otrok s posebnimi potrebami, primerjali likovno umetnost v običajni osnovni šoli in v osnovni šoli s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom ter pregledali razvoj otrokovega likovnega izražanja glede na otrokovo dojemanje človeške figure in prostora pri likovnem izražanju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z 72 učencih 6. razreda treh običajnih osnovnih šol in treh osnovnih šol s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom v štajerski in pomurski regiji. V raziskavi smo spremljali likovno-intelektualni razvoj, nivo likovno-ustvarjalnega razvoja in likovno-oblikovni razvoj. Rezultati raziskave kažejo na obstoj razlik pri nivoju likovno-ustvarjalnega razvoja, nivoju oblikovnega razvoja in pri nivoju likovno-intelektualnega razvoja z vidika ugotavljanja razlik med skupino otrok z običajnim razvojem in skupino otrok s posebnimi potrebami. Z vidika spola omenjenih skupin nismo zaznali razlik pri nivoju likovno-intelektualnega razvoja in nivoju ustvarjalnega razvoja. Se pa razlike kažejo pri nivoju oblikovnega razvoja in sicer v prid deklicam.
Keywords: ustvarjalnost, likovna umetnost, učenci z običajnim razvojem, učenci s posebnimi potrebami.
Published: 06.11.2013; Views: 940; Downloads: 92
.pdf Full text (3,12 MB)

17.
PEDAGOŠKA PRAKSA - SAMOREFLEKSIJA ŠTUDENTOV RAZREDNEGA POUKA Z VIDIKA LIKOVNE UMETNOSTI
Jana Ceder, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Pedagoška praksa – samorefleksija študentov razrednega pouka z vidika likovne umetnosti sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela in je nastalo z namenom, ugotoviti, na kakšen način študentje 4. letnika Univerzitetnega študijskega programa Razredni pouk samorefleksirajo prve pedagoške izkušnje v času pedagoške prakse pri likovni umetnosti; z dobljenimi rezultati pa z vidika samorefleksije seznaniti študente, učitelje in profesorje, saj menimo, da predstavlja samorefleksija pomemben del pri oblikovanju uspešnega učitelja. V teoretičnem delu smo predstavili učiteljski poklic in se osredotočili na pedagoško prakso. Opisali smo značilnosti in različne vidike pedagoške prakse. Podrobneje smo predstavili strnjeno pedagoško prakso. Empirični del vsebuje rezultate raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo refleksivnega protokola in jih predstavljamo v treh delih. V prvem delu predstavljamo analizo rezultatov raziskave, vezano na načrtovanje učne ure. V drugem delu predstavljamo analizo rezultatov raziskave, vezano na izvedbo učne ure in v tretjem delu analizo rezultatov raziskave, vezano na mnenja študentov o izvedbi učne ure likovne umetnosti. Rezultati raziskave kažejo, da so se študentje med pedagoško prakso pri načrtovanju in izvajanju učne ure likovne umetnosti srečali s številnimi težavami in dobili veliko pozitivnih izkušenj. Iz rezultatov je razvidno, da študentje še niso pripravljeni za samostojno poučevanje, saj še nimajo dovolj znanja in izkušenj, kar potrjuje dejstvo, da potrebujejo več pedagoške prakse.
Keywords: osnovna šola, razredni pouk, likovna umetnost, pedagoška praksa, načrtovanje in izvajanje učne ure
Published: 08.01.2014; Views: 1061; Downloads: 152
.pdf Full text (913,42 KB)

18.
LIKOVNE NALOGE S PODROČJA GRAFIKE V TRETJEM RAZREDU OŠ
Jožica Kladnik, 2014, master's thesis

Abstract: Učni predmet Likovna umetnost zajema pet področij in sicer: risanje, slikanje, oblikovanje prostora, kiparstvo in grafiko. Grafika je eno izmed področij, ki je zapostavljeno, saj zahteva drugačen način ustvarjanja, posledično pa ji učitelji posvečajo premalo pozornosti (Duh in Dominko, 2013). Načrtovanje in izvedba grafičnih vsebin pri pouku likovne umetnosti zahtevata namreč dobro pripravljenost s strani učitelja, to pa je razlog, da se učitelji rajši poslužujejo risanja in slikanja, saj sta ti dve področji tudi največkrat zastopani pri urah likovne umetnosti (Duh in Batič, 2004). Prav zaradi manjše zastopanosti grafičnih vsebin je tema zelo aktualna, saj nam ponudi vpogled v izvedbo pouka likovne umetnosti in raziskuje njene možnosti izboljšanja. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili značilnosti grafike, in sicer njene bistvene lastnosti, opredelitev grafike v učnem načrtu, grafične materiale in pripomočke, ki so potrebni za tiskanje. Prav tako pa smo opisali vrste tiska, opredelili oba načina odtiskovanja matrice ter na kratko predstavili primere grafičnih tehnik, ki so značilni za poučevanje grafike na razredni stopnji. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave s katero smo želeli spremljati pouk likovne umetnosti pri urah grafike, natančneje pečatnega tiska. Zanimalo nas je, kako uspešni so bili učitelji pri izvedbi učnih ur in učenci pri praktičnem delu, ter s kakšnimi težavami so se soočali. Opazovalne ure smo izvedli v petih oddelkih mariborskih osnovnih šol. V raziskavo smo vključili 103 učencev tretjega razreda devetletke. V ta namen smo pripravili tudi učno pripravo in jo posredovali vsem učiteljicam razrednega pouka, ki poučujejo v tretjih razredih. Tako so bili vsi učenci deležni enake motivacije in enake likovne naloge. V vseh oddelkih so se torej učenci ukvarjali z enako grafično tehniko, pečatnim tiskom. Ker smo vseskozi spremljali način izražanja učencev pri dani grafični tehniki in doslednost upoštevanja kriterijev, smo nastala likovna dela razdelili v štiri kategorije (likovno kvalitetni izdelki, pričakovani likovni izdelki, izdelki, ki niso v skladu z merili ter neuspešni likovni izdelki). Z analizo rezultatov smo ugotovili, da je kar polovica likovnih del učencev bila uvrščena v skupino pričakovanih likovnih del. Dela so bila povprečna, skladna z merili. Sledijo likovna dela, ki niso bila skladna z merili, teh je 29 in neuspešna likovna dela. Ti učenci niso usvojili ritma in niso sledili danim kriterijem. V to skupino smo uvrstili 22 likovnih del. V najmanjšem deležu pa so zastopana kvalitetna likovna dela, takšni sta le dve likovni deli. Analiza učnih ur likovne umetnosti, katerim smo prisostvovali je pokazala na pomanjkljivosti izpeljanega uvodnega dela. Posledice le-tega so se odražale v fazi ustvarjanja ter na nastalih likovnih izdelkih učencev. Sklepamo lahko, da je pomanjkljiva izvedba uvodnega dela povezana ravno z manjšim deležem likovno kvalitetnih del. Kljub sodelovanju z učiteljicami, posredovano učno pripravo, potrebnimi učnimi sredstvi in neposredno hospitacijo pri učni uri likovne umetnosti, so bile učne ure v večini pomanjkljivo izpeljane.
Keywords: likovna umetnost, likovna področja, likovne naloge, grafika, pečatni tisk
Published: 24.09.2014; Views: 1448; Downloads: 374
.pdf Full text (5,15 MB)

19.
ODNOS UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA DO PREDMETA LIKOVNA UMETNOST
Simona Volovšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava odnos učiteljev razrednega pouka do predmeta likovna umetnost. V teoretičnem delu smo opredelili predmet likovna umetnost in opisali njegov pomen v osnovni šoli. Osvetlili smo razvoj predmeta likovna umetnost v evropskem prostoru ter podrobneje razvoj tega predmeta na Slovenskem. V nadaljevanju smo raziskovali, kako je izobraževanje razrednih učiteljev potekalo v preteklosti in kako se bodoči učitelji izobražujejo zdaj. V diplomsko delo smo vključili tudi raziskavo, ki opisuje profile učiteljev likovne umetnosti. Cilj diplomske naloge je spoznati, kakšen je odnos učiteljev razrednega pouka do likovne umetnosti, kako se je ta odnos spreminjal skozi leta njihovega šolanja ter profesionalne poti. Učitelje smo tudi povprašali, kakšno je njihovo počutje ob poučevanju ter katero področje likovne umetnosti imajo najraje. V raziskavi je sodelovalo 8 učiteljic, ki so bile intervjuvane, pogovor smo tudi posneli. Naredili smo transkripcijo ter podatke analizirali. Ugotovili smo, da ima večina učiteljic dober odnos do likovne umetnosti ter do poučevanja, vendar pa opažajo nekaj pomanjkljivosti glede izobraževanja učiteljev tako v preteklosti kot v sedanjosti.
Keywords: odnos, učitelj razrednega pouka, predmet likovna umetnost, razvoj predmeta likovna umetnost, profili.
Published: 10.12.2014; Views: 1058; Downloads: 87
.pdf Full text (468,44 KB)

20.
SODOBNE UMETNIŠKE PRAKSE IN PROJEKTNO UČNO DELO V SREDNJEŠOLSKEM KURIKULU
Sandra Fabjan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljena sodobna konceptualna likovna umetnost in projektno učno delo. Sodobna konceptualna likovna umetnost je razčlenjena na posamezne sodobne likovne prakse, ki so posebej opisane in podkrepljene s konkretnimi primeri iz zgodovine. Za vsako sodobno likovno prakso sem predstavila po en tuj in en slovenski primer konceptualnega likovnega dela. Pri projektnem učnem delu sem predstavila različne tipe projektnega učnega dela ter njegovo zgradbo in potek. Izpostavila sem značilnosti in načela, ki jih moramo pri projektnem učnem delu upoštevati. Raziskala sem vlogo profesorja ter odnos med profesorjem in dijakom pri projektnem učnem delu. Za zaključek teoretičnega dela sem izpostavila tudi slabosti, na katere lahko naletimo. V empiričnem delu diplomskega dela sta podrobno predstavljeni dve raziskavi. Prva je bila izvedena med dijaki tretjega letnika Umetniške gimnazije likovne smeri Nova Gorica, druga pa med profesorji srednjih šol, ki poučujejo umetniški predmet. Obe anketi sta sestavljeni iz dveh delov: prvi del vsebuje vprašanja o projektnem učnem delu, v drugem delu pa se raziskovalna vprašanja ukvarjajo s sodobnimi likovnimi praksami. V praktičnem delu diplomskega dela sem predstavila svoje delo z dijaki tretjega letnika Umetniške gimnazije likovne smeri Nova Gorica. Na primerih umetniških konceptualnih likovnih del sem jim predstavila sodobno konceptualno likovno umetnost in sodobne likovne prakse. Preko projektnega učnega dela je vsaka skupina ustvarila svoje likovno konceptualno delo in ga tudi interpretirala.
Keywords: sodobne likovne prakse, sodobna konceptualna umetnost, projektno učno delo, srednja šola, likovna pedagogika.
Published: 10.10.2014; Views: 889; Downloads: 109
.pdf Full text (4,14 MB)

Search done in 0.47 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica