| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 68
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti
Tanja Jakopin, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Pri teoretičnem delu smo zajeli opredelitev slikanice, slikanice brez besedila ter vsa dosedanja spoznanja raziskav, opozorili bomo na to, kako pomembno je izbrati kakovostno slikanico/slikanico brez besedila, na zgradbo slikanice, kako lahko slikanico umestimo v pouk likovne umetnosti in seveda branje slikanice brez besedila. Pri empiričnem delu pa smo v raziskavo vključili likovnega pedagoga in učence dveh sedmih razredov ter pri likovni umetnosti izvedli tematski sklop Slikanica brez besedila. Ugotavljamo, da se učenci s slikanicami brez besedila na takšen način kot smo ga izvedli pri uri likovne umetnosti še niso srečali. Pri raziskovalnem delu smo vključili kakovostni slikanici brez besedila, in sicer avtorja Damijana Stepančiča Zgodba o sidru, 2010 in Andreje Peklar Ferdo, veliki ptič, 2016. Po izvedbi tematskega sklopa se je učenčevo poznavanje izboljšalo, v večini so tudi spremenili odnos do slikanic brez besedila. Za še globje spoznavanje slikanice brez besedila pa so prav tako sami ustvarili lastno.
Keywords: slikanica, slikanica brez besedila, likovna umetnost, »branje« slikanice, vizualna pismenost
Published: 01.04.2021; Views: 70; Downloads: 21
.pdf Full text (3,59 MB)

2.
Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksi
Tina Gregorec, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksi sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu sem raziskala prepletanje idej nadrealističnega gibanja z dognanji psihoanalize, ki se je z novimi spoznanji Sigmunda Freuda pojavila ravno v tistem času in pri članih gibanja vzbudila veliko zanimanja. Freudova teorija nezavednega ni vplivala le na drugačno vizijo umetnikov, temveč je ključno vplivala tudi na njihov ustvarjalni proces ter samo vsebino del. Z uporabo različnih metod in tehnik so se nadrealisti skušali približati lastnemu nezavednemu svetu, spoznanja pa so izrazili v svoji umetniški produkciji. Psihoanalitik Jacques Lacan je Freudovo teorijo nezavednega natančno preučil in nadgradil: med drugim je prišel do pomembnega spoznanja, da je nezavedno strukturirano kot govorica. V praktičnem delu magistrskega dela sem se osredotočila na raziskovanje vidikov nezavednega v lastnem ustvarjalnem delu. Poslužila sem se abstraktne tehnike, ki sem ji dodajala elemente s pomočjo kolaža, saj mi je ta omogočil izdelavo likovnega dela, pri katerem je razum v najmanjši meri narekoval snovanje končne podobe.
Keywords: Nadrealizem, psihoanaliza, sanje, nezavedno, interpretacija, likovna umetnost
Published: 12.02.2021; Views: 107; Downloads: 25
.pdf Full text (2,02 MB)

3.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Keywords: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Published: 05.02.2021; Views: 63; Downloads: 8
.pdf Full text (825,93 KB)

4.
Ferdo se uči o sebi in drugih
Sara Irman Kolar, 2020

Abstract: Priročnik je sestavljen iz teoretičnega dela in dvajsetih praktičnih aktivnostih. Teoretični del zajema opredelitev modela SEL, navodila za uporabo priročnika in smernice za spodbujanje socialnega in čustvenega učenja pri otrocih. Izhodišča za aktivnosti predstavljajo likovna dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. Ob ogledovanju likovnih del, pogovoru ob njih in praktičnih likovnih dejavnostih se otroci učijo izražati svoja čustva in občutke. Priročnik je rezultat Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist 2016–2020 z naslovom Socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti – SELUM.
Keywords: Socialno in čustveno učenje (SEL), socialne in čustvene spretnosti, krepitev in razvijanje spretnosti, likovna umetnost, likovne aktivnosti
Published: 23.12.2020; Views: 132; Downloads: 16
URL Link to file

5.
Didaktična igra Kreativke pri likovni umetnosti
Urša Vidmar, 2020, master's thesis

Abstract: Kako učencem približati ustvarjalnost? Kako jim na zanimiv način predstaviti ustvarjalno mišljenje in jih k temu spodbuditi? Učenci se najlažje spoznajo z ustvarjalnostjo v realni situaciji, ko sami nekaj doživljajo in se preizkušajo. V magistrskem delu na začetku opredeljujemo predmet likovna umetnost, katerega lahko povežemo z igro, ki je bistvena za razvoj otroka. Igre učence spodbujajo, hkrati pa jim približajo proces učenja na način, da se preko igre naučijo nekaj novega. Prav to prinaša izkustveno učenje, ki temelji na učenčevih lastnih doživljanjih in jih s tem spodbuja k večji ustvarjalnosti. Namen praktičnega dela je bil oblikovati didaktično igro pri likovni umetnosti za učence tretje triade. S tem bi spodbujali ustvarjalno izražanje pri učencih. Didaktično igro smo natančno načrtovali, izvedli in ocenili. Prišli smo do spoznanja, da so učenci nad didaktično igro navdušeni, da pri takšnem načinu izvajanja pouka uživajo in radi sodelujejo.
Keywords: likovna umetnost, izkustveno učenje, igrifikacija, didaktične igre, ustvarjalnost, kreativke
Published: 25.11.2020; Views: 136; Downloads: 21
.pdf Full text (2,16 MB)

6.
Poučevanje likovne umetnosti v tujem jeziku na razredni stopnji
Blaž Kavčič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskali in preizkusili pristop CLIL s konkretnim instrumentarijem pri pouku likovne umetnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na pristop CLIL, njegov pomen za poučevanje ter pregledali dosedanje raziskave na tem področju. Pozornost smo namenili tudi pouku likovne umetnosti in poiskali stičišče, kjer se lahko pristop CLIL in pouk likovne umetnosti srečata. V praktičnem delu smo razvili instrumentarij za uporabo pristopa CLIL, ki bo v pomoč tako učiteljem razrednega pouka, ki bodo poučevali tuji jezik pri pouku likovne umetnosti, kot učiteljem tujega jezika, ki bodo vključevali tuji jezik pri pouku likovne umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Instrumentarij smo oblikovali po treh glavnih kriterijih. Predstavili smo tipične cilje, konkretne dejavnosti pri pouku likovne umetnosti in pripomočke, ki bi jih učitelji razrednega pouka ali tujega jezika lahko uporabljali pri pristopu CLIL. V tretjem razredu osnovne šole smo izvedli 5 učnih enot pouka likovne umetnosti v tujem jeziku. Učenci so po izvedbi instrumentarija izrazili pozitivna stališča do pristopa CLIL. Iz refleksij izvajalca je razvidno, da so učenci čez izvedbo dosegli večino zastavljenih učnih ciljev tujega jezika. Po mnenju učiteljice razrednega pouka in analize likovnih del otrok so učenci v večini dosegli tudi cilje likovne umetnosti. Tako izvajalec kot učiteljica menita, da je pristop zanimiv, ker je podkrepljen z različnimi vizualnimi pripomočki in demonstracijami, tako da lahko učenci sledijo učni enoti pouka likovne umetnosti v tujem jeziku.
Keywords: CLIL, poučevanje tujega jezika, likovna umetnost, didaktični pripomoček
Published: 09.06.2020; Views: 433; Downloads: 153
.pdf Full text (3,49 MB)

7.
Akademija za likovno umetnost v Mariboru
Klavdija Vnuk, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno oblikovanje novih združenih študijskih prostorov za umetnike v Mariboru. Pomanjkanje umetniških študijskih programov in prostorov, kjer bi se ti izvajali, sta Univerza v Mariboru in Mestna občina Maribor zaznali že leta 2009, ko se je pojavila ideja o ustanovitvi umetniške akademije v Mariboru, vendar ta ni bila izvedena, prostorska problematika pa je še vedno aktualna. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V prvem sta opredeljena pojma umetnost in akademija, obravnavana pa sta nastanek prvih akademij za likovno umetnost in pregled umetniškega delovanja v Mariboru. Predstavljena sta razvoj mariborske univerze in iskanje primerne lokacije za vključitev nove akademije v urbanistični koncept univerze. Predstavljena sta tudi trenutno stanje in razvoj obravnavanega območja ter širše okolice. V praktičnem delu je na podlagi prilagojene programske vsebine natečajne naloge za novo stavbo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pripravljen idejni predlog Akademije za likovno umetnost Univerze v Mariboru, ki zajema arhitekturno zasnovo in umestitev objekta v prostor.
Keywords: akademija, likovna umetnost, Maribor
Published: 07.10.2019; Views: 839; Downloads: 136
.pdf Full text (108,16 MB)

8.
Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah
Maja Gabrovec, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili likovno umetnost v vključujoči šoli, pri čemer bomo podrobneje opisali koncept inkluzije, učence s posebnimi potrebami, emancipacijo otrok s posebnimi potrebami, prednosti likovnovzgojne prakse z vidika emancipacije, naloge učitelja likovne umetnosti in pomen individualizacije v učnem procesu likovne umetnosti. Nadalje bomo predstavili likovno ustvarjalnost in likovno apreciacijo. Vsemu temu sledi predstavitev likovnega razvoja, ki je bil skupaj z likovno apreciacijo tudi predmet raziskave. Znotraj likovnega razvoja bomo opisali likovnointelektualni, likovnooblikovni in likovnoustvarjalni razvoj ter načine spodbujanja le-tega. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti, nivo likovnooblikovnega razvoja, nivo likovnointelektualnega razvoja ter nivo likovne apreciacije otrok različnih skupin v šestih razredih vključujočih osnovnih šol na območju Maribora. Rezultati so pokazali, da v nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja, likovnointelektualnega razvoja in likovne apreciacije med skupinami ni statistično značilnih razlik. Se je pa pokazala statistično značilna razlika med spoloma, in sicer pri likovni apreciaciji, v prid deklicam. V nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja in likovnointelektualnega razvoja med deklicami in dečki ni bilo mogoče zaznati statistično značilnih razlik. Ugotovitev, da med nadarjenimi učenci, učenci s posebnimi potrebami in učenci z običajnim razvojem ni razlik, daje možnost, da se preko likovne umetnosti učenci lahko emancipirajo.
Keywords: Likovna umetnost, emancipacija, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija
Published: 29.08.2019; Views: 366; Downloads: 67
.pdf Full text (2,10 MB)

9.
Izdelava naglavne maske pri pouku likovne umetnosti
Anja Gelt, 2018, master's thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Izdelava naglavne maske pri pouku likovne umetnosti obravnava teoretičen in praktičen del. V teoretičnem delu smo najprej predstavili lutko, lutkarstvo in vrste lutk, med katerimi smo posebno pozornost namenili naglavni maski. Namen magistrske naloge je bil raziskati možnosti izdelave naglavnih mask pri pouku likovne umetnosti. Zanimal nas je postopek nastajanja naglavne maske, njene zvrsti, možnosti uporabe in njena vloga v lutkovnem gledališču ter v vzgojno-izobraževalnem procesu, še posebej pri pouku likovne umetnosti. Učenci so namreč najbolj motivirani pri dejavnostih z lutko, kjer tudi sami aktivno sodelujejo. Ob teoretskem diskurzu je bil naš cilj, da pridobljeno znanje preizkusimo z izdelavo lastne naglavne maske in tako znanje prenesemo še na učence. Večjo pozornost smo tako usmerili v praktičen del naloge, ta je izdelava naglavne maske pri pouku likovne umetnosti. Sodelovali so učenci 9. razreda Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci. Učenci so natančneje spoznali lutkarstvo in izdelavo lutk ter izdelali vsak svojo naglavno masko, ki so jo lahko uporabili kot sredstvo za različne uprizoritve.
Keywords: Lutka, lutkarstvo, naglavna maska, izdelava naglavne maske, likovna umetnost.
Published: 09.01.2019; Views: 795; Downloads: 63
.pdf Full text (6,43 MB)

10.
Pedagoški programi Umetnostne galerije Maribor in vključevanje vrtcev mariborske regije vanje
Jasmina Rodošek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo s pomočjo literature opredelili kulturno-umetnostno vzgojo, njene cilje in načela ter se v nadaljevanju osredotočili na likovno umetnost in njeno pedagoško vrednost v okviru področja umetnosti v vrtcu. Predstavili smo muzejsko pedagogiko ter oblike in metode dela, ki se pojavljajo znotraj nje. Kot primer dobre prakse smo izbrali in predstavili Umetnostno galerijo Maribor in pedagoške programe, ki jih ponujajo za populacijo predšolskih otrok, ter koncept dejavnosti, prek katerih približajo umetnost oziroma posamezno razstavo otrokom. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri se mariborski vrtci vključujejo v pedagoške programe Umetnostne galerije Maribor in kakšni so vzroki za udeležbo oziroma neudeležbo v njih. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikih v vrtcih mariborske regije. Vzorec, ki smo ga uporabili, je neslučajnostni iz konkretne populacije in je zajel devetinštirideset vzgojiteljev in vzgojiteljic. Pridobljene podatke smo analizirali in jih prikazali v obliki tabel. Prav tako smo opravili nestrukturiran intervju z višjo kustosinjo v Umetnostni galeriji Maribor Brigito Strnad, ki skrbi za pedagoške programe, namenjene predšolskim otrokom. S tem smo želeli zajeti pogled in mnenja še z druge perspektive ter interpretirati nekatere odgovore iz anketnih vprašalnikov.
Keywords: kulturno-umetnostna vzgoja, likovna umetnost, muzejska pedagogika, Umetnostna galerija Maribor, pedagoški programi.
Published: 04.12.2018; Views: 653; Downloads: 90
.pdf Full text (737,72 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica