1. Praktični vidiki razvijanja likovne apreciacije na razredni stopnji : magistrsko deloNina Repnik, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje vlogo likovne apreciacije pri pouku likovne umetnosti na razredni stopnji. Raziskava temelji na kvalitativni metodi in je izvedena v treh raziskovalnih krogih. V prvem raziskovalnem krogu je bila z uporabo polstrukturiranega intervjuja ugotovljena trenutna raven uporabe smernic likovne apreciacije pri pouku. V
drugem krogu so bile izvedene učne ure iz petih področij likovne umetnosti, ki so vključevale vse komponente likovne apreciacije in metodo estetskega transferja. Tretji raziskovalni krog pa je vključeval analizo in sintezo ugotovitev o učinkovitosti predlaganih smernic in rezultatov prejšnjih krogov. Kvalitativni del raziskave je zajemal 11 učiteljev iz podravskih osnovnih šol, ki so poučevali različne starostne skupine otrok in imeli različno delovno dobo.
Keywords: likovna umetnost, likovna apreciacija, reprodukcije
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 11
 Full text (15,18 MB) |
2. Praktični vidiki razvijanja likovne apreciacije v drugem triletju osnovne šole : magistrsko deloValerija Petrič, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Praktični vidik razvijanja likovne apreciacije v drugem triletju osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Dotaknili smo se problema razvijanja likovne apreciacije pri učencih drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole – v četrtem in petem razredu. Pri tem smo uporabili pet različnih reprodukcij umetniških del slovenskih avtorjev. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili likovno umetnost v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, osnovne oblike zaznave, ustvarjalnost, vrednotenje, likovno apreciacijo, percepcijo in recepcijo. Predstavili smo vlogo likovne apreciacije v komunikaciji med učencem in umetniškim delom, značilnosti apreciacije in kako razvijati likovno apreciacijo. V empiričnem delu smo predstavili učenčeve odgovore, ki smo jih z izvajanjem učne ure likovne vzgoje pridobili v četrtem in petem razredu osnovne šole. Za samostojno tehniko zbiranja podatkov smo izbrali skupinski intervju in metodo zvočnih posnetkov, ki smo jih posneli med raziskavo. Uporabili smo pet reprodukcij slovenskih umetnikov in naredili primerjavo med razredoma. Učno uro smo obogatili z medpredmetnimi povezavami. Ob stiku reprodukcij smo apreciacijo primerjali glede na razred ter na ta način podajali vertikalen pregled kvantitete in kvalitete likovnih pojmov. V raziskavi je vse skupaj sodelovalo 34 učencev od tega 20 fantov in 14 deklic. Raziskavo smo izvedli na podružnici osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - Ložnica. Rezultati so nam pokazali, da vsi učenci dobro sprejmejo in ponotranjijo reprodukcije umetniških del. Odzivi so bili domišljijski, spontani in igrivi. Pojavile so se razlike v poznavanju likovnih pojmov glede na razred, vendar so neznane pojme hitro osvojili. Izbrana metoda glede na posamezno umetniško delo se je tako pokazala kot učinkovita in primerna za poučevanje likovne umetnosti v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Učenci so se tako med sproščenim pogovorom nezavedno učili, s tem pa smo dosegli, da so umetniška dela dobro opazovali in tako vzpostavili pozitiven odnos do reprodukcij.
Keywords: drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, metoda estetskega transferja, likovna apreciacija, percepcija, recepcija
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 894; Downloads: 53
Full text (2,13 MB) |
3. LIKOVNA USTVARJALNOST MED BODOČIMI UČITELJI RAZREDNEGA POUKAUrška Rogina Gornik, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo skušali čim natančneje opredeliti pojem ustvarjalnosti in njene vidike, nato pa smo ugotavljali, kako jo lahko razvijamo in zaviramo. Veliko pozornosti smo namenili ustvarjalnosti v šoli in pregledu obstoječih raziskav na tem področju v Sloveniji. V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo obstoječega stanja nivoja likovno-ustvarjalnih sposobnosti in likovne apreciacije med študenti razrednega pouka zadnjega letnika dodiplomskega študija na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, hkrati pa smo preučili še povezanost posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Za inštrument smo uporabili preverjen test LV1, s katerim smo spremljali vseh šest dejavnikov likovne ustvarjalnosti in dele likovne apreciacije. Pridobljene podatke smo obdelali s programom SPSS. Dodali smo tudi vzorčne primere pridobljenih rešitev.
Analiza rezultatov je pokazala, da imajo študentje skupno nizek nivo likovne ustvarjalnosti. Nekoliko boljši dosežki so sicer pri likovnih dejavnikih, ki likovno ustvarjalnost omogočajo. Med dejavniki likovne ustvarjalnosti so najvišji dosežki pri likovnem dejavniku fluentnost, najslabši pa pri komplementarnem dejavniku fleksibilnost. Zaradi slabih dosežkov pri testu nismo mogli potrditi hipotez, ki se nanašajo na korelacije med posameznimi dejavniki likovne ustvarjalnosti. V drugem delu testa, ki je bil namenjen spremljanju likovne apreciacije, so bili študentje uspešnejši kot v prvem delu. Zelo dobro so rešili naloge, ki so se nanašale na percepcijo, malo manj uspešni so bili pri tistih, ki se nanašajo na recepcijo.
Keywords: ustvarjalnost, ustvarjalnost bodočih učiteljev, dejavniki likovne ustvarjalnosti, spodbujanje in zaviranje ustvarjalnosti, likovna apreciacija.
Published in DKUM: 25.11.2020; Views: 1147; Downloads: 150
Full text (2,76 MB) |
4. Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolahMaja Idoska, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili likovno umetnost v vključujoči šoli, pri čemer bomo podrobneje opisali koncept inkluzije, učence s posebnimi potrebami, emancipacijo otrok s posebnimi potrebami, prednosti likovnovzgojne prakse z vidika emancipacije, naloge učitelja likovne umetnosti in pomen individualizacije v učnem procesu likovne umetnosti. Nadalje bomo predstavili likovno ustvarjalnost in likovno apreciacijo. Vsemu temu sledi predstavitev likovnega razvoja, ki je bil skupaj z likovno apreciacijo tudi predmet raziskave. Znotraj likovnega razvoja bomo opisali likovnointelektualni, likovnooblikovni in likovnoustvarjalni razvoj ter načine spodbujanja le-tega. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti, nivo likovnooblikovnega razvoja, nivo likovnointelektualnega razvoja ter nivo likovne apreciacije otrok različnih skupin v šestih razredih vključujočih osnovnih šol na območju Maribora.
Rezultati so pokazali, da v nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja, likovnointelektualnega razvoja in likovne apreciacije med skupinami ni statistično značilnih razlik. Se je pa pokazala statistično značilna razlika med spoloma, in sicer pri likovni apreciaciji, v prid deklicam. V nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja in likovnointelektualnega razvoja med deklicami in dečki ni bilo mogoče zaznati statistično značilnih razlik. Ugotovitev, da med nadarjenimi učenci, učenci s posebnimi potrebami in učenci z običajnim razvojem ni razlik, daje možnost, da se preko likovne umetnosti učenci lahko emancipirajo.
Keywords: Likovna umetnost, emancipacija, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija
Published in DKUM: 29.08.2019; Views: 1301; Downloads: 225
Full text (2,10 MB) |
5. PREVERJANJE RAZLIČNIH NAČINOV RAZVIJANJA LIKOVNE APRECIACIJEAndreja Švec, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Preverjanje različnih načinov razvijanja likovne apreciacije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Nastalo je z namenom preverjanja različnih načinov predstavitve z dvanajstimi umetniškimi deli. Ob neposrednem pedagoškem delu in na podlagi ugotovljenih rezultatov želimo najti ustrezne načine ter poti za razvijanje likovne apreciacije. V prvem delu, ki predstavlja teoretično izhodišče, smo predstavili likovno apreciacijo, zapisali njen nastanek ter pomen in možnosti razvijanja likovne apreciacije. Predstavili smo tudi likovno vrednotenje in likovno ustvarjalnost, saj sta obe dejavnosti močno povezani z likovno apreciacijo. Pri vrednotenju smo opisali vrste likovnega vrednotenja in pristope v fazi likovnega vrednotenja. Pri ustvarjalnosti smo opredelili pojem, zapisali kriterije in razložili likovno ustvarjalnost. Predstavili smo tudi njun vpliv na likovnoapreciativne sposobnosti. V drugem – empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z izvajanjem in s preizkušanjem različnih načinov postopnega odkrivanja z dvanajstimi umetniškimi deli sodobnih slovenskih umetnikov. Pri zbiranju podatkov smo izbrali analizo zvočnih posnetkov, ki smo jih posneli med raziskavo pri uri likovne umetnosti. Raziskovalni vzorec je zajemal učence šestih razredov s treh mariborskih osnovnih šol. Raziskava je pokazala, da so izbrani načini postopnega odkrivanja za posamezno umetniško delo različno učinkoviti, saj so nekaterim učencem bila bližje realistična dela, nekaterim pa abstraktna umetniška dela. Kljub vsemu so vsi načini postopnega odkrivanja del pri vseh predstavljenih umetniških delih v večini dosegli, da so učenci umetniška dela dobro opazovali.
Keywords: likovna apreciacija, likovno vrednotenje, likovna ustvarjalnost, percepcija, recepcija, reprodukcije umetniških del
Published in DKUM: 06.02.2019; Views: 3594; Downloads: 112
Full text (1,30 MB) |
6. Spremljanje razvoja likovne apreciacije pri pouku grafičnega oblikovanjaMartina Kač Nemanič, 2017, original scientific article Abstract: Sodobno izobraževanje omogoča razvijanje ustvarjalnega izražanja dijakov, vloga in pomen inovativnih didaktičnih pristopov na razvoj apreciacije kot enakovrednega sestavnega dela umetniških dejavnosti pa pri pouku grafičnega oblikovanja v srednji šoli nista raziskana. V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, v kateri nas je zanimal vpliv inovativnega didaktičnega pristopa z vidika razvoja likovnoapreciativnih zmožnosti. Razlike smo spremljali med dijaki 3. letnikov (starost 17-18 let) v slovenskih srednjih šolah. Ugotovili smo statistično pomembne razlike na ravni likovnoapreciativnega razvoja s prednostjo eksperimentalne skupine. Pozitiven učinek inovativnega pristopa na razvoj apreciacije kaže, da je mogoče tudi z manjšimi metodičnimi spremembami bistveno izboljšati razvoj apreciacije pri srednješolcih.
Keywords: grafično oblikovanje, srednja šola, sklop didaktičnih odločitev, likovna apreciacija, razvoj
Published in DKUM: 13.11.2017; Views: 1433; Downloads: 413
Full text (532,42 KB)
This document has many files! More... |
7. Preverjanje nivoja korelacij med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije pri petošolcihNika Lopert, 2017, master's thesis Abstract: Magistrska naloga predstavlja raziskavo na področjih likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije, ki je bila opravljena med učenci petega razreda osnovnih šol. Prvi del naloge podaja teoretični uvod, ki zajema otrokov likovni razvoj, razčlenjuje kompleksen pojem likovne ustvarjalnosti in opredeljuje njene dejavnike ter predstavi pomen likovne apreciacije. Drugi del zajema analizo izvedene empirične raziskave, katere namen je bil na eni strani spremljava ustvarjalnih in apreciativnih sposobnosti petošolcev, na drugi pa preverjanje nivoja korelacij med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije. Empirična raziskava temelji na deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja. Izvedli smo jo na neslučajnostnem, priložnostnem vzorcu 298 petošolcev slovenskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali obstoj statistično značilne razlike pri nivoju razvitosti likovne ustvarjalnosti med spoloma in pri dejavniku likovne ustvarjalnosti ‒ elaboracija, kjer so bile deklice uspešnejše od dečkov. Pri apreciativnih sposobnostih nismo zasledili statistično značilnih razlik med spoloma. Z analizo linearnih povezav smo ugotovili obstoj povezav med nekaterimi dejavniki, ki likovno ustvarjalnost spodbujajo, med dejavniki, ki likovno ustvarjalnost omogočajo, in tudi povezave med obema skupinama dejavnikov. Z vidika likovne apreciacije smo potrdili korelacije med receptivnimi in perceptivnimi sposobnostmi učencev. Tudi med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovno apreciacijo se je pokazala statistično značilna korelacija.
Keywords: likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija, likovni razvoj, osnovna šola
Published in DKUM: 28.07.2017; Views: 1183; Downloads: 251
Full text (2,44 MB) |
8. LIKOVNA APRECIACIJA V FUNKCIJI RAZVIJANJA LIKOVNIH POJMOV V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLEAnja Pavlič, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V njem obravnavamo razvoj likovne apreciacije pri učencih prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole z obravnavanjem petih različnih reprodukcij umetniških del.
V teoretičnem delu naloge opredeljujemo likovno umetnost v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, likovne pojme in likovno apreciacijo. Dotikamo se umetniških del in reprodukcij, obravnavanih pri rednem pouku likovne umetnosti. Opisujemo, kako poteka razvoj apreciativnih sposobnosti pri učencih in kaj je pri tem pomembno. Opisujemo tudi vpliv medijev, vrednotenje likovnega dela in likovno ustvarjalnost učencev.
V empiričnem delu naloge obravnavamo rezultate, ki smo jih pridobili z izvajanjem dveh učnih ur likovne umetnosti v prvem, drugem in tretjem razredu osnovne šole. Prikazujemo odzive učencev ob spoznavanju petih reprodukcij slovenskih umetnikov. Učni uri smo začinili z razvedrili in medpredmetnimi povezavami. Apreciativne sposobnosti primerjamo glede na razred ter podajamo vertikalen pregled kvantitete in kvalitete likovnih pojmov učencev ob stiku z reprodukcijami. Za pridobitev rezultatov smo uporabili skupinski intervju ter analizo zvočnih posnetkov, ki smo jih pridobili s pomočjo diktafona. V raziskavi je sodelovali skupno 44 učencev vseh treh razredov, od tega 22 dečkov in 22 deklic. Celotna raziskava je potekala na Osnovni šoli Pohorskega bataljona Oplotnica.
Rezultati, predstavljeni kot parafrazirana transkripcija pogovora, kažejo, da učenci zelo dobro sprejemajo in ponotranjijo reprodukcije umetniških del. Njihovi odzivi so bili prisotni na vseh treh ravneh odzivanja: bili so spontani, igrivi in domišljijski. Likovne pojme so precej dobro poznali, neznane pojme so hitro usvojili. Pojavile so se pričakovane razlike v odzivih in poznavanju likovnih pojmov glede na razred. Izveden način spoznavanja umetnosti se je izkazal kot primeren način poučevanja likovne umetnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, saj so se učenci poleg učenja tudi sprostili in vzpostavili pozitiven odnos do reprodukcij.
Keywords: likovna umetnost, likovna apreciacija, likovni pojmi, reprodukcije umetniških del, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, likovno vrednotenje
Published in DKUM: 05.08.2016; Views: 3607; Downloads: 209
Full text (2,93 MB) |
9. ODNOS MOTIVA PRI POUKU LIKOVNE UMETNOSTI V DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLETjaša Dovnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Diplomsko delo z naslovom Odnos do motiva pri pouku likovne umetnosti v devetem razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.
Namen diplomskega dela je, ugotoviti priljubljenost različnih motivov likovnih del v devetem razredu osnovne šole, raziskati, katera likovna dela so učencem všeč in kateri likovni motivi jih najbolj pritegnejo ter kako na ta izbor vplivata spol in okolje učencev.
V prvem, teoretičnem delu predstavljamo likovno vrednotenje v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju in načine izvajanja le-tega. Dotaknemo se izbire primernih likovnih del za likovno vrednotenje pri likovni umetnosti in predstavljamo izsledke o dosedanjih ugotovitvah raziskav o vrednotenju umetniških del pri otrocih in učencih. Nato se posvečamo plastem likovnega dela. Teoretični del dopolnjujemo s predstavitvijo likovne apreciacije, njenih osnovnih značilnosti, terminološke opredelitve in njenim razvojem pri učencih. Teoretična izhodišča zaključujemo s predstavitvijo umetniških del, ki smo jih zajeli v raziskavo.
V empiričnem delu predstavljamo analizo rezultatov raziskave, s katero smo želeli ugotoviti priljubljenost različnih motivov izbranih umetniških del pri učencih ter ugotoviti, kako na izbor vplivata spol in okolje učencev. V raziskavi so sodelovali učenci devetih razredov osnovnih šol iz podravske regije. Med predstavljenimi umetniškimi deli so učenci izbrali dela, ki so jim bila najbolj všeč.
Rezultati raziskave kažejo na obstoj statistično značilnih razlik med spoloma pri priljubljenosti motivov pri kar petih od osmih sklopov umetniških del. Pri spremljanju razlik glede na stratum pa smo le v enem sklopu zaznali obstoj statistično značilnih razlik.
Raziskava je pomembna, saj je lahko v veliko pomoč učiteljem pri načrtovanju likovno-pedagoških vsebin pri pouku likovne umetnosti. S tem bi lahko učencem omogočili večjo željo, dodatno motivacijo, boljše zaznavanje in doživljanje pri spoznavanju umetniških del v domačem in svetovnem merilu likovne umetnosti.
Keywords: pouk likovne umetnosti, odnos do motiva, likovno vrednotenje, likovna apreciacija
Published in DKUM: 16.02.2016; Views: 1744; Downloads: 176
Full text (4,29 MB) |
10. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE KOT SPODBUDA ZA RAZVIJANJE LIKOVNE APRECIACIJELucija Premrl, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Mednarodni grafični bienale kot spodbuda za razvijanje likovne apreciacije sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela.
Teoretičen del je tematsko razdeljen na več poglavij. Posvetili smo se sodobnim likovnim praksam, likovnemu vrednotenju in likovni apreciaciji. Dotaknili smo se muzejske pedagogike, ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med učenci ljubljanskih osnovnih šol. Na razstavi 30. grafičnega bienala smo z njimi izvedli vodstvo s pomočjo delovnih listov, ki so temeljili predvsem na opazovanju razstavljenih umetniških del. Zanimal nas je odziv otrok na umetniška dela in kako se bo njihovo prvo mnenje razlikovalo od mnenja, ki ga bodo imeli o delu, potem ko ga bodo bolje spoznali.
Rezultati kažejo na obstoj razlik med učenci glede na njihovo starost, z vidika spola pa razlik nismo zaznali.
Keywords: likovna apreciacija, muzejska pedagogika, grafični bienale, Mednarodni grafični likovni center, sodobna umetnost
Published in DKUM: 15.10.2014; Views: 1823; Downloads: 119
Full text (2,90 MB) |
