Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Biološka predobdelava lignoceluloznih materialov z glivami bele trohnobe
Jasna Cizl, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave je bil izvesti predobdelavo piščančjega gnoja z nastiljem, ki je iz mešanice slame in žagovine. Za izboljšanje razmerja C/N smo mešanici piščančjega gnoja z nastiljem dodali še slamo v razmerjih 80:20 in 60:40 (razen mešanice 100:0, ki je brez dodane slame). Predobdelavo smo izvedli z dvema glivama bele trohnobe in sicer z osmojeno bjerkandero (Bjerkándera adústa (BJA)) in z zimsko panjevko (Flammulina velutipes (FL)) ter preko produktov razgradnje spremljali proces glivne predobdelave. Tekom raziskave smo merili količino sproščenega CO₂ v različnih z glivo predobdelanih mešanicah pri različnih časih predobdelave in različnih razmerjih gnoja in slame. Pri dobro preraščenih mešanicah smo spremljali tudi deleže lignina, ogljikovih hidratov ter ekstrahiranega materiala. Ker je v literaturi navedeno, da glive razgradijo lignocelulozo v monosaharide glukozo, ksilozo, manozo, galaktozo, ramnozo in arabinozo, smo ugotavljali še prisotnost monosaharidov. To smo ugotavljali za preraščen nehidroliziran in hidroliziran material z glivo BJA. Za spremljanje količine sproščenega CO₂ in porabljenega kisika smo uporabili CO₂ in O₂ senzorja in plinski kromatograf. Ugotovili smo, da se CO₂ sprošča, vendar je bilo preraščanje gliv neenakomerno, zato je bilo neenakomeeno tudi sproščanje CO₂. Več CO₂ se sprošča pri glivi BJA, ki je tudi bolje preraščala material. Najboljša preraščenost substratov je bila pri mešanici z razmerjem 60:40. Glivi sta preraščali tudi mešanice brez dodatka slame (mešanica 100:0), vendar precej slabše. Količina lignina se zmanjšuje s časom preraščanja, ker glive razkrajajo lignin, delež ogljikovih hidratov pa se povečuje. Z metodo GC-MS nismo uspeli dokazati, da bi glive razgradile lignocelulozo v monosaharide oz. je bila prisotnost monosaharidov pod mejo zaznave za analizo s tako metodo.
Keywords: lignocelulozni material, predobdelava, glive bele trohnobe, proizvodnja CO₂, monosaharidi, količina lignina
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 1305; Downloads: 123
Full text (3,26 MB)

Analiza lignoceluloznih materialov z različnimi modifikacijami Klasonove metode
Dragana Bjelić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Osnovna Klasonova metoda je znana že od začetka dvajsetega stoletja in jo je razvil švedski kemik Peter Klason. Klasonova metoda temelji na gravimetričnem merjenju kislinsko netopnega (Klasonovega) lignina. V preteklosti je bilo razvitih tudi veliko modifikacij te metode ter drugih metod. V sklopu diplomskega dela smo primerjali vsebnosti ekstrahiranih snovi, ogljikovih hidratov in kislinsko netopnega lignina, pri čemer smo uporabili različne modifikacije Klasonove metode. Pri analizi smo proučevali različno število stopenj ekstrakcije, različne vrste topil (aceton, etanol, n-heksan, metanol), različne vzorce lignoceluloznega materiala (slame) z različnimi velikostmi delcev ter primerjali vsebnosti Klasonovih komponent zdravih in okuženih rastlin. Glavni namen tega diplomskega dela je ugotoviti, kakšno je odstopanje Klasonovih komponent pri uporabi različnih modifikacij metod ter določiti delež ogljikovih hidratov, predvsem monosaharidov, ki se ekstrahirajo po kislinski hidrolizi. Prav tako je namen izračunati velikost napak, ki se pojavijo med izvedbo eksperimenta. Izvedli smo še osnovno Klasonovo metodo oz. dvostopenjsko ekstrakcijo z acetonom za primerjavo vsebnosti lignina med zdravimi in okuženimi rastlinami. Rezultati kažejo, da iz vidika modifikacij največji delež Klasonovega lignina dobimo pri modifikaciji z enostopenjsko ekstrakcijo s topilom n-heksan in z osnovno Klasonovo metodo. Spremembe ostalih parametrov ne vplivajo tako močno na rezultat kot sama sprememba topila. Narejena je bila še analiza vsebnosti monosaharidov po hidrolizi, pri kateri smo ugotovili velike razlike med paralelkami, kar bi lahko bila posledica nehomogenosti materiala ter premajhnega števila paralelk in ponovitev. Raziskali smo tudi dejavnike in napake, ki povzročajo morebitna odstopanja od realnih vrednosti ter ugotovili, da so ob še tako natančnem delu določene napake neizogibne. Rezultati primerjave vsebnosti Klasonovega lignina med zdravimi in okuženimi rastlinami so pokazali, da do razlik v rezultatih prihaja zaradi nerazgrajene kutikule.
Keywords: lignocelulozni material, Klasonova metoda, modifikacije Klasonove metode, določevanje lignina, določevanje monosaharidov, analiza napak
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1645; Downloads: 273
Full text (3,22 MB)

Search done in 0.06 sec.