| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Organizacijska struktura Svetovne trgovinske organizacije
Jasmina Vuk, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organization) je mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi. Organizacija je naslednica Splošnega sporazuma o trgovini in carinah, znanega po kratici GATT (General Agreement on Tariffs and Trade). Zadnji, osmi krog pogajanj v okviru GATT, imenovan Urugvajski krog pogajanj, je formalno pripeljal do ustanovitve WTO (1. januarja 1995). Slovenija je postala članica WTO 30. julija 1995. Cilj oziroma namen te organizacije je odstranjevanje ovir v mednarodni trgovini, prizadeva si torej za liberalizacijo svetovne trgovine. Deluje s širšim namenom zmanjšati ali odpraviti mednarodne trgovinske omejitve. WTO je prevzela principe in sporazume GATT ter skrbela za njihovo uvedbo in širitev. V nasprotju z GATT — om ima WTO trdno ustanovno strukturo. Organi WTO si sledijo po hierarhiji: Ministrska konferenca kot najvišji organ, sledi ji Generalni svet, pod njegovim nadzorom delujejo razni Sveti. Pod okriljem Svetov delujejo posamezni Odbori oziroma Komiteji, za reševanje konkretnih problemov pa so ustanovljene Delovne skupine. Vse naštete organe podpira Sekretariat. WTO nadzira veliko število sporazumov, ki določajo pravila trgovanja med njenimi državami članicami. WTO spodbuja ekonomsko globalizacijo in svobodno trgovino. V Svetovni trgovinski organizaciji deluje sistem za reševanje sporov, ki je eden največjih dosežkov Urugvajskega kroga pogajanj. Leta 2001 so države članice WTO sprožile nov krog pogajanj namenjen večji liberalizaciji svetovne trgovine (Doha razvojna agenda—DDA) . Po večkratnih prekinitvah pogajanj prizadevanja za njihov ponovni zagon in uspešni zaključek še vedno potekajo. Po optimističnih napovedih bi naj bila zaključena do konca leta 2010. WTO sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami, na primer z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), Svetovno banko in z drugimi institucijami. Danes je v WTO vključenih 153 držav članic, 30 držav pa ima status opazovalk.
Keywords: Svetovna trgovinska organizacija, GATT, liberalizacija svetovne trgovine, organi WTO, ekonomska globalizacija, reševanje sporov, DDA
Published: 31.03.2010; Views: 2594; Downloads: 292
.pdf Full text (843,30 KB)

3.
VZPON REGIONALIZMA V MEDNARODNEM TRGOVINSKEM SISTEMU
Tina Veronik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna trgovinska organizacija STO je leta 1995 nadomestila svojega predhodnika, GATT. Temelji na liberalizaciji svetovne trgovine, sproščanju carin in drugih trgovinskih ovir. Najpomembnejši element vsake organizacije so njene članice. Bodoče države članice morajo izpolnjevati stroge pogoje, katere določi STO. Članstvo STO danes šteje 153 članic. Regionalne ekonomske integracije imajo pomembno vlogo v menjalnih odnosih svojih članic in v STO. Ekonomske integracije pripomorejo k večji blaginji prebivalstva in k hitrejši liberalizaciji svetovne trgovine. Nekatere najpomembnejše REI so EU, NAFTA, MERCOSUR in APEC. Te integracije so si po strukturi, stopnji institucionaliziranosti in značilnostih različne, vendar je pri vseh zaznati poglobljeno integracijo in poenoteno poslovanje. Na vprašanje ali so regionalne ekonomske integracije in multilateralni trgovinski sitem prijatelji, tujci ali sovražniki, bi lahko odgovorili, da so znanci
Keywords: regionalizem, multilateralizem, WTO, GATT, svetovna trgovinska organizacija, regionalne ekonomske integracije, REI, NAFTA, EU, MERCOSUR, APEC, liberalizacija trgovine, mednarodna trgovina
Published: 08.11.2010; Views: 1296; Downloads: 145
.pdf Full text (393,16 KB)

4.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU DO SREDOZEMLJA
Maja Reiter, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu smo najprej na kratko opredelili skupno zunanjetrgovinsko politiko EU ter glavne instrumente, s katerimi EU ureja trgovinsko menjavo s tretjimi državami. Sledi predstavitev ekonomskih značilnosti sredozemskih držav partnerk (SDP), predstavili pa smo tudi aktualne podatke o neposrednih tujih investicijah v regiji. Analizirali smo ekonomsko sodelovanje med EU in Sredozemljem na področju trgovine z blagom, storitvami ter NTI ter ugotovili, da je EU zelo pomemben gospodarski partner za regijo, medtem ko pa je stopnja intraregionalnega ekonomskega sodelovanja nizka. Prikazali smo razvoj skupne zunanjetrgovinske politike EU do Sredozemlja- od začetnih unilateralnih preferenc, ki jih je EU nudila SDP v 1960.-ih, pa do pridružitvenih sporazumov v okviru Evro-sredozemskega partnerstva, dandanes razširjenega v Unijo za Sredozemlje. Bistvena razlika je v zahtevani stopnji vzajemnosti glede liberalizacije trgovine oziroma dostopa na trg, kajti cilj partnerstva je oblikovanje evro-sredozemskega prostotrgovinskega območja. Ker je v okviru preteklih dogovorov EU že liberalizirala uvoz industrijskih izdelkov ter določenega dela kmetijskih in ribiških izdelkov iz SDP, se danes praktično odvija proces asimetričnega odpiranja trgov evropskemu izvozu v SDP. Ugotovili smo, da nekatere SDP še vedno uporabljajo visoke carinske zaščite. Obenem pa tako trgovino z EU kot tudi intraregionalno trgovino dodatno zavirajo različne necarinske trgovinske ovire na področjih, kot so standardi, sanitarni in fitosanitarni ukrepi, carinski postopki, zaščita pravic intelektualne lastnine ter politika konkurence in javne nabave.
Keywords: Skupna trgovinska politika, Evropska unija, Sredozemlje, Sredozemske države partnerke, mednarodni trgovinski sporazumi, intraregionalna trgovina, liberalizacija trgovine, evro-sredozemsko prostotrgovinsko območje, trgovinske ovire.
Published: 06.07.2012; Views: 1350; Downloads: 100
.pdf Full text (1,55 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica