| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
Tehnično tehnološki parametri racionalizacije upravljanja železniških tras
Miran Pirnar, 2009, master's thesis

Abstract: Skupni evropski proces liberalizacije trga prometnih storitev in zagotavljanje prostega pristopa do železniške infrastrukture sta v železniškem sektorju povzročila izjemno velike spremembe. Iz nekdanjih monopolnih državnih železnic so nastali nacionalnih upravljavci železniške infrastrukture in ločena železniška prometna podjetja s svojimi novimi tržno naravnanimi cilji, ki zahtevajo bistveno drugačne procese prometnega planiranja in upravljanja z železniško infrastrukturo. Evropska unija že od svojega nastanka dalje podpira in pospešuje učinkovitost in konkurenčnost skupnega evropskega trga, kar poskuša doseči s popolnim odprtjem nacionalnih mej, sprejetimi administrativnimi ukrepi in popolno ekonomsko integracijo vseh svojih članic. Izjemno pomembno vlogo v tem procesu pa imajo transportni sistemi, ki morajo poleg svoje zanesljivosti in učinkovitosti biti tudi socialno in okoljsko naravnani. V tako postavljenih izhodiščih organizacije transportne dejavnosti pa pridejo prednosti železnice do polnega izraza, kar je prepoznala tudi EU. Za uresničitev in izpolnitev navedenih aktivnosti je komisija EU postopno sprejemala ustrezne pravne akte (t.i. železniške pakete v obliki direktiv, ki so prevoznikom zagotovile transparentno in nediskriminatorno obravnavo ter omogočile prosti pristop do železniške infrastrukture), določila ustrezne regulatorne organe (za zagotavljanje nadzora s pravico odločanja v sporu) ter uzakonila zavezo njihove obvezne implementacije v nacionalno zakonodajo (določila direktiv je treba uvesti v nacionalne zakone in podzakonske akte). S tem je določen pravni okvir za izpeljavo reforme železniškega sektorja na nacionalnem nivoju. Sprejem teh določil pa je pri članicah EU zahteval reformo integriranih nacionalnih železniških podjetij, ki morajo poslovati po načelih konkurenčnosti in kapitala ter svojo organizacijo prilagoditi mednarodnemu poslovanju. Vsem tem novim usmeritvam pa morajo slediti tudi upravljavci železniške infrastrukture, njihova glavna naloga pa je učinkovito upravljanje in trženje železniške infrastrukture. V samem procesu načrtovanja in izvajanja storitev pa je treba poleg upravljavcev železniške infrastrukture in prevoznikov upoštevati tudi potrebe ostalih podjetij, ki so udeležena v železniškem prometnem procesu, kot npr. privatni operaterji, špediterji, luke, industrija ter izvajalci vzdrževanja železniške infrastrukture. Te aktivnosti se izvajajo tudi v Sloveniji, vendar se kljub članstvu v EU srečujemo še z dodatnimi problemi. Poleg zelo slabega stanja železniške infrastrukture smo edini v tem delu Evrope, ki imamo še integrirano organizacijo železniškega podjetja. V teh pogojih pa je vodenje podjetja po načelih konkurenčnosti in kapitala izjemno oteženo, saj še vedno prevladujejo politični parcialni interesi, na sprejem poslovnih odločitev pa ima velik vpliv tudi večje število reprezentativnih železniških sindikatov. Dejstvo je, da je železniška infrastruktura v državah EU pretežno v državni lasti, ta pa z njo slabo gospodari. Če želi železnica konkurirati ostalim prometnim nosilcem, morajo tako upravljavci železniške infrastrukture kot prevozniki uvesti tržno podjetniško miselnost in izboljšati kvaliteto svojih storitev. Osnovni tržni produkt železniške infrastrukture je njena vlakovna pot oz. trasa. Za zagotovitev učinkovitega in konkurenčnega mednarodnega železniškega prometa pa morajo upravljavci železniške infrastrukture vzpostaviti nove procese upravljanja infrastrukturnih kapacitet in izvajanja železniškega prometa, ki temeljijo na nediskriminatornih, standardiziranih in harmoniziranih rešitvah. V magistrskem delu so raziskani in analizirani najpomembnejši tehnično tehnološki dejavniki upravljanja tras, kjer prevladuje zagotavljanje in načrtovanje tras, priprava voznega reda, trženje in prodaja tras, sodobna orodja IT ter ekonomski instrument uporabnina.
Keywords: Mednarodni železniški promet, pomembni tehnično tehnološki dejavniki upravljanja železniških tras, upravljanje in vodenje železniškega prometa, upravljavec infrastrukture, liberalizacija trga transportnih storitev v EU, intreroperabilnost, naročanje in dodeljevanje tras, inovativne rešitve, zaračunavanje uporabnine, nacionalni OneStopShop, definiranje in ocenitev tržno operativnih aktivnosti in postopkov upravljanja tras pri izbranih upravljavcih infrastrukture
Published: 06.08.2010; Views: 3260; Downloads: 260
.pdf Full text (3,83 MB)

4.
NEKATERI VIDIKI INVESTICIJ V INFORMACIJSKE STORITVE NACIONALNEGA POŠTNEGA OPERATERJA
Jasmina Hudernik, 2013, master's thesis

Abstract: Primarna dejavnost nacionalnega poštnega operaterja je izvajanje univerzalne poštne storitve, s katero je poskrbljeno, da so poštne storitve zagotovljene vsem uporabnikom, po dostopni ceni, ne glede na kraj bivanja. Poštne organizacije pa ne opravljajo le tipične poštne dejavnosti, kot je raznos poštne tvarine, temveč tudi logistične in številne druge dejavnosti, kot na primer storitve direktnega marketinga, bančni promet ipd. Pojav gospodarske recesije, liberalizacija trga poštnih storitev, substitucija klasičnih načinov komuniciranja z elektronskimi, so dodatno povzročili prestrukturiranje poštne dejavnosti in odpiranje novih področij, med drugim tudi uvajanje sodobnih informacijskih storitev, ki smo jih v magistrskem delu natančneje predstavili. Pri tem smo se omejili le na nacionalnega poštnega operaterja v Sloveniji, ki je Pošta Slovenije. Posebno pozornost smo namenili tudi investicijam v informacijske tehnologije in ugotovili, da je njihove koristi zelo težko ekonomsko ovrednotiti, saj so s tipičnimi finančnimi kazalniki le slabo merljive. Kljub temu smo poskušali, s klasičnimi metodami ocenjevanja investicijskih projektov, oceniti ekonomsko upravičenost investicije v računalništvo v oblaku za Pošto Slovenije. Uporabili smo metodo neto sedanje vrednosti in metodo notranje stopnje donosa. Cilj empiričnega dela magistrske naloge pa je bil raziskati, ali obstaja tržni potencial za storitve računalništva v oblaku, ki jih ponuja Pošta Slovenije, tudi med fizičnimi osebami glede na potrebe in pričakovanja posameznikov, na podlagi podatkov slučajnega vzorca.
Keywords: poštne storitve, informacijske storitve, liberalizacija trga poštnih storitev, investicije v informacijske tehnologije
Published: 10.06.2013; Views: 1136; Downloads: 83
URL Link to full text

5.
PROSTO GIBANJE DELAVCEV EVROPSKI UNIJI
Nina Tertinek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Že od razvoja človeštva je človek podvržen migracijam, bodisi iz radovednosti, želje po spremembi in spoznanju “drugega sveta”, bodisi iz potrebe po preživetju in boljšem ekonomskem položaju. Kljub temu, da se o delu v tujini veliko govori in piše, pa se presenetljivo majhen odstotek ljudi dejansko odloči za ta korak. Pogosto predstavlja oviro tuj jezik ter strah pred novitetami, novim okoljem in izgubo prijateljev ter sorodnikov. V moji diplomski nalogi bom predstavila kako je postopno prišlo do svoboščin notranjega trga. Svoboda gibanja oseb je poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala tudi ena temeljnih svoboščin notranjega trga. Menim, da je ekonomska liberalizacija v nasprotju s protekcionizmom dobra, saj z vzpostavitvijo notranjega trga Evropske unije (v nadaljevanju EU), sodelovanjem in odprtostjo držav članic pridobimo večjo ponudbo na trgu in posledično zaradi konkurence tudi nižje cene ter višjo kakovost izdelkov. V drugem delu, ko bom prešla v tako imenovano jedro diplomske naloge, pa bom predstavila institut prostega pretoka oseb oz. natančneje delavcev ter “parazitske pravice” članov njihovih družin. V EU je prepovedana tako neposredna kot posredna diskriminacija na podlagi državljanstva, s prepovedjo pa je omogočeno, da državljani katerekoli države članice EU delajo v katerikoli članici po enakimi pogoji kot domači delavci. Zaradi mojega osebnega zanimanja glede odhoda v tujino, pa se bom dotaknila tudi vprašanja priznavanja poklicnih kvalifikacij, posebej teme vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij za poklic pravnika. Na koncu diplomske naloge bo predstavljen institut evropskega državljanstva, ki je temelj pripadnosti EU ter vse manjše pravice državljanov tretjih držav, ki so sorazmerne s potrebo po delovni sili.
Keywords: Migracije, svoboščine notranjega trga, ekonomska liberalizacija, diskriminacija, vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, evropsko državljanstvo.
Published: 14.05.2013; Views: 1333; Downloads: 333
.pdf Full text (753,21 KB)

6.
PRAVNI VIDIK TRGA ELEKTRIČNE ENERGIJE
Jerneja Šepetavc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Z evropsko energetsko politiko, ki je dandanes pogosto v ospredju politik EU, se je počasi razvijal trg električne energije. V diplomskem delu bom predstavila razvoj trga električne energije, pravni vidik notranjega trga EU in postopek liberalizacije trga električne energije. Razvoj trga električne energije je še vedno v postopku in še ni dokončan. Elektrogospodarstvo lahko svoj uspeh doseže zgolj s sprejetjem ustrezne zakonodaje. Države članice pa so dolžne v svoj pravni red poleg nacionalne zakonodaje implementirati tudi evropsko zakonodajo. Pri prenosu evropske zakonodaje se posamezne države, med njimi tudi Republika Slovenija, spopadajo z različnimi težavami. Namen uvodnega dela diplomske naloge je predstaviti evropsko energetsko politiko ter izpostaviti pravni okvir elektrogospodarskega sistema in konkurenčnosti na omenjenem področju. V diplomskem delu predstavljam tudi obnovljive vire električne energije v EU in Republiki Sloveniji. Učinkovita raba obnovljivih virov energije pozitivno vpliva tudi na gospodarsko rast, saj bi tovrstna industrija lahko povečala zaposlitvene zmožnosti. Ravno tako bi se zmanjšalo onesnaževanje okolja. V nadaljevanju predstavljam slovensko energetsko politiko, kako poteka razvoj trga električne energije na slovenskem ozemlju. Analizirati želim dogajanje na trgu električne energije, prilagajanje nacionalne zakonodaje ter sprejemanje sprememb na področju energetike. V zaključnem delu povzamem skupno problematiko trga električne energije na evropski in slovenski ravni.
Keywords: trg električne energije, liberalizacija trga, energetski zakon, dobava električne energije, konkurenca trga električne energije, energetska politika EU, notranji trg EU, obnovljivi viri električne energije, pravni vidik elektrogospodarstva.
Published: 08.05.2014; Views: 1015; Downloads: 244
.pdf Full text (662,87 KB)

7.
Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA)
Matic Špur, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA). Avtor najprej obravnava vzpostavitev območja proste trgovine z odpravo tarifnih postavk za blago. Pri tem se osredotoča, tako na industrijsko blago, s poudarkom na ribiški predelovalni in avtomobilski industriji, kot tudi na kmetijske izdelke. V okviru poglavja o blagu so predstavljena določila, ki se nanašajo na tehnične ovire trgovini, kot oblika necarinskih omejitev in na pravila izvora. V diplomski nalogi je tudi predstavljeno poglavje o prostem pretoku storitev, ki prav tako zajema začasno bivanje fizičnih oseb. Avtor, nadalje, obravnava določbe o naložbah; pri tem se osredotoča na inovativna pravila tega poglavja, katerih namen je ohraniti zakonodajno pristojnost strank na področjih javnega interesa, predvsem v kontekstu mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ISDS). Zadnje poglavje analizira pravila o intelektualni lastnini, ki se nanašajo na patente za farmacevtske izume in geografske označbe živilskih izdelkov.
Keywords: prosti pretok blaga, tarifne postavke, ukinitev tarif, tarifne kvote, liberalizacija trga, prosti pretok storitev, naložbe, mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo, farmacevtski patent, geografske označbe
Published: 22.04.2016; Views: 1651; Downloads: 215
.pdf Full text (530,18 KB)

8.
Skupna evropska politika na področju poštnih storitev in njen vpliv na trg poštnih storitev v Sloveniji
Vesna Trup, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavan razvoj regulacije trga poštnih storitev v Sloveniji in Evropski uniji po letu 1997. Povzeta je vsebina treh Poštnih direktiv in njihov vpliv na spreminjanje slovenske zakonodaje s področja poštnih storitev. Prikazana je organiziranost urejanja poštnega sektorja v Evropski uniji in vloga Evropske komisije in Evropskega parlamenta pri oblikovanju enotne evropske politike na področju poštnih storitev. Posebej so obravnavani nekateri ukrepi za regulacijo in nadzor trga poštnih storitev, kot so zagotavljanje izvajanja univerzalne poštne storitve, določanje obsega univerzalne poštne storitve, možni načini financiranja, ukrepi za regulacijo cen, določanje standardov in merjenje kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, pogostost dostave in urejanje dostopa do poštnega omrežja. Vpliv regulacije poštnega sektorja na razvoj konkurence, cene pisemskih poštnih pošiljk in kakovost prenosa poštnih pošiljk je predstavljena v drugem delu naloge na nivoju Slovenije in za področje Evropske unije. Na osnovi opravljene analize dosedanjih ukrepov urejanja trga poštnih storitev v Sloveniji je ocenjena uspešnost njegovega izvajanja in podan predlog sprememb ter smernice nadaljnjega razvoja regulacije trga poštnih storitev v prihodnjih letih.
Keywords: liberalizacija, poštne storitve, Poštna direktiva, regulacija trga, univerzalna poštna storitev
Published: 03.08.2016; Views: 690; Downloads: 91
.pdf Full text (1,74 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica