1. Analiza poročanja o kibernetskih tveganjih v letnih poročilih slovenskih podjetijLara Meh, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se posveča vprašanju, koliko slovenska podjetja v svojih letnih poročilih razkrivajo kibernetska tveganja ter ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti. Namen raziskave je ugotoviti raven razkrivanja kibernetskih tveganj. Podjetja se soočajo z vse bolj kompleksnimi kibernetskimi tveganji, ki ne izvirajo zgolj iz zunanjih virov (kot so npr. vdori v e-poštna sporočila, zlonamerna programska oprema, spletne prevare) , temveč tudi iz notranjega okolja, kot so napake zaposlenih ali zlonamerna dejanja. V diplomskem delu smo opredelili kibernetska tveganja in kibernetsko varnost kot sestavni del upravljanja tveganj. Prestavili smo notranje in zunanje grožnje za podjetja ter veljavno zakonodajo in evropsko regulativo, prav tako pa tudi podlago za razkrivanje tveganj v letnih poročilih podjetij. Predstavili smo tudi nekatere dobre in slabo prakse razkrivanja tveganj z zgledi. Izvedli smo empirično raziskavo, in sicer za 30 izbranih podjetij (15 velikih in 15 srednje velikih podjetij) smo analizirali razkritja v njihovih letnih poročilih za obdobje 2021–2023. Preverili smo, ali podjetja zaznavajo tveganja na splošno, tveganja v zvezi z informacijsko varnostjo ter tveganj v zvezi s kibernetsko varnostjo. Tveganja so razkrita v vseh letnih poročilih, kibernetska tveganja je razkrivalo 35 % vseh letnih poročil, informacijsko varnost pa kar 53 %. Torej kibernetska tveganja je razkrivalo 6 od 30 izbranih podjetij (podjetja so kibernetska tveganja razkrivala vsaj v dveh letnih poročilih). Informacijsko varnost pa je razkrivalo 16 od 30 izbranih podjetij. Najbolj so razkrivala tveganja velika podjetja, zlasti tista, ki kotirajo na borzi ali delujejo v panogah energije ali telekomunikacij. Srednje velika podjetja iz manj tveganih panog razkrivajo bistveno manj, pogosto pa se omejijo zgolj na osnovna razkritja o tveganjih. Prvo hipotezo, da večina podjetij kibernetskih tveganj ne razkriva, smo lahko potrdili, saj le 35 % letnih poročil vsebuje omembe o kibernetskih tveganjih (le 7 od 30 podjetij je vsaj v enem letnem poročilu v izbranem obdobju razkrivalo kibernetska tveganja). Drugo hipotezo, da vsaj tretjina podjetij razkriva kibernetski napad, smo zavrnili, saj je le eno podjetje od tridesetih podjetij razkrilo tak napad. Tretjo hipotezo, da obstajajo razlike glede na velikost/panogo podjetja, smo potrdili, saj je prihajalo do večjih razlik med podjetji. Ugotavljamo, da večina podjetij tematiki razkritij še vedno ne posveča zadostne pozornosti. Le redka podjetja kibernetska tveganja celovito vključujejo v svoja razkritja, zato je potreba po večji zakonodajni jasnosti, izobraževanju zaposlenih ter sistematičnem vključevanju upravljanja kibernetskih tveganj v strateške dokumente podjetij. V prihodnje bi bilo zanimivo proučevati letna poročila podjetij, katerih kibernetski napad je bil poročan v medijih. Tako bi lahko ugotovili, če so in kako so to podjetja razkrivala v svojih letnih poročilih. Smiselno bi bilo čez nekaj let narediti tudi analizo, kako so se spremenila razkritja v letnih poročilih podjetja v vzorcu zaradi novih regulativnih zahtev s področja informacijske varnosti.
Keywords: kibernetska varnost, kibernetsko tveganje, nevarnosti informacijske tehnologije, strategije obvladovanja kibernetskih tveganj, poročanje kibernetskih tveganj, letno poročilo
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 13
 Full text (2,47 MB) |
2. Korelacija med odgovorno politiko podjetja in uspešnostjo podjetja, izkazano v letnem poročiluKaja Baum, 2025, undergraduate thesis Abstract: Ker vsako podjetje deluje in se razvija na osnovi politike podjetja, smo se v diplomskem delu najprej osredotočili na samo politiko podjetja ter njene ključne elemente - to so poslanstvo, smotri in temeljni cilji. V tem vsebinskem sklopu je bila osrednja tema predvsem odgovorna politika podjetja, ki smo jo obravnavali v primerjavi z oportunistično politiko podjetja. Skozi vsebino odgovorne politike podjetja smo ugotovili, da lahko pomembno vpliva na uspešnost podjetja, zato smo v naslednjem poglavju opredelili finančno in nefinančno uspešnost podjetja. Najprej smo opredelili finančno uspešnost podjetja, ki še vedno ostaja eden izmed klasičnih pokazateljev uspešnosti, prav tako smo opredelili nefinančno uspešnost podjetja, saj ta že nekaj časa prihaja v ospredje in se njena pomembnost skorajda že lahko poistoveti s finančno uspešnostjo podjetja. Predvsem zaradi večanja pomembnosti nefinančne uspešnosti podjetja smo v nadaljevanju opredelili pripadajoče zakonodajne usmeritve v odgovorno politiko podjetja, ki niso več zgolj prostovoljne narave, temveč postajajo za določena podjetja vse bolj zavezujoče. V tem vsebinskem sklopu smo definirali družbeno odgovornost in družbeno odgovorno investiranje ter ESG (okoljske, družbene in upravljavske) standarde, direktivo NFRD (Direktiva o poročanju o nefinančnih informacijah) ter direktivo CSRD (Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti). Ker za večino podjetij trajnostno poročanje predstavlja nekaj novega in še ne povsem vpeljanega v sam proces poslovanja, smo opredelili še izzive in prednosti podjetij na poti v trajnostno poročanje. V nadaljevanju smo v empiričnem delu diplomskega dela prikazali povezavo med odgovorno politiko podjetja in uspešnostjo podjetja na konkretnem primeru podjetja Krka, d. d. Izbrano podjetje smo najprej opredelili in zanj raziskali ključne elemente politike podjetja, poslanstvo, smotre ter temeljne cilje. Ker smo želeli ugotoviti ali politika podjetja, pri tem mislimo predvsem na odgovorno politiko podjetja, vpliva na uspešnost tega podjetja, smo v ta namen analizirali finančno uspešnost preučevanega podjetja za obdobje treh let in nefinančno uspešnost podjetja, izkazano v letnem poročilu Krke, d. d. Skozi proces proučitve politike podjetja Krka, d. d. in uspešnosti tega podjetja smo ugotovili, da obstaja pozitivna korelacija med odgovorno politiko podjetja in uspešnostjo podjetja.
Keywords: odgovorna politika podjetja, finančno poročanje, nefinančno poročanje, trajnost, letno poročilo
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 34
Full text (2,01 MB) |
3. Analiza razkritij o upravljanju s tveganji v letnih poročilih slovenskih kotirajočih podjetijKarin Majger, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava razkritja o upravljanju s tveganji v letnih poročilih podjetij. Osredotoča se na to, kako podjetja razkrivajo obvezne in prostovoljne informacije o tveganjih ter katera tveganja prepoznavajo kot ključna oz. najpomembnejša. Namen diplomskega dela je proučiti obseg (razširjenost) in vsebinsko primernost (ustreznost) razkritij o upravljanju s tveganji v letnih poročilih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, pri čemer se osredotočamo na poslovni del v letnih poročilih. S tem zagotavljamo vpogled v stanje glede razkrivanja informacij o tveganjih v Sloveniji na izbranem vzorcu podjetij. V raziskavo je bilo vključenih 23 podjetij za obdobje treh let, in sicer od leta 2019 do leta 2021. S pomočjo raziskave smo proučili, ali so informacije o upravljanju s tveganji ustrezne glede na obvezna in prostovoljna razkritja v letnih poročilih podjetij za dobro analitično uporabnost informacij deležnikov podjetij.
Diplomsko delo je strukturirano v več poglavij. V uvodu so podani opredelitev področja raziskave, namen in cilji raziskave ter hipoteze, ki smo jih preverjali v empiričnem delu. Teoretični del opredeljuje tveganje, njegove različne vrste (finančna, operativna, strateška, pravna in okoljska tveganja) ter strategije in procese upravljanja s tveganji. V njem so opisani tudi pomen razkrivanja tveganj v letnih poročilih in razlike med obveznimi in prostovoljnimi razkritji. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli kvalitativno in kvantitativno analizo obveznih in prostovoljnih razkritij o tveganjih v poslovnem delu letnih poročil izbranih podjetij. Rezultati analize kažejo, da vsa podjetja konsistentno razkrivajo vse obvezne kategorije tveganj, kar kaže na visoko raven skladnosti z zakonodajo. Pri prostovoljnih razkritjih pa so bile ugotovljene bistvene razlike med podjetji, saj nekatera podjetja vključujejo več kategorij, ki smo jih določili v okviru analize, medtem ko druga razkrivajo le minimalno število informacij. Večina podjetij kot najpomembnejše tveganje izpostavlja finančno tveganje, pri nekaterih podjetjih pa se pojavljajo tudi druga tveganja, kot so operativna in kibernetska. Delo opozarja tudi na visoko stopnjo standardizacije letnih poročil, ki se iz leta v leto pogosto le minimalno spreminjajo. Na koncu smo preverjali še hipoteze diplomskega dela. Prva hipoteza (H1), da slovenska podjetja razkrivajo obvezne informacije o upravljanju s tveganji v letnih poročilih v proučevanem obdobju, je bila potrjena. Druga hipoteza (H2), da večina (več kot polovica) slovenskih podjetij prostovoljno razkriva informacije o upravljanju s tveganji, je bila prav tako potrjena. Tudi tretja hipoteza (H3), da večina podjetij kot ključno tveganje razkriva finančno tveganje, je bila potrjena.
Za prihodnje raziskave predlagamo podrobnejšo analizo dolgoročnih trendov razkrivanja tveganj, predvsem v obdobju po pandemiji covida-19, in vključitev širšega vzorca podjetij ali primerjalno analizo s podjetji iz drugih držav, kar bi omogočilo boljši vpogled v prakse upravljanja s tveganji.
Keywords: upravljanje s tveganji, obvladovanje tveganj, tveganja, kotirajoča podjetja, letno poročilo, razkritja o upravljanju s tveganji, obvezna razkritja, prostovoljna razkritja
Published in DKUM: 10.09.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (1,99 MB) |
4. Celostno poročanje - kritično razmišljanje o prihodnosti in zaupanju v poročanjeAljoša Lukman, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na celostno poročanje in kako to vpliva na organizacije, njihove zaposlene in deležnike organizacij. Delo vključuje predstavitev zakonskih izhodišč priprave letnih poročil, njihovo vsebino, računovodski in poslovni del letnega poročila ter (ne)etičnost pri njihovi pripravi. Namen raziskovanja izbrane tematike je bil zbrati in analizirati dostopne informacije opravljenih raziskav o celostnem letnem poročanju organizacij ter kritično preučiti, vpliv celostnega poročanja na zaupanje uporabnikov v poročanje. Osredotočili smo se predvsem na poslovni del poročanja organizacij. Pojavila se je potreba, da organizacije razkrijejo več nefinančnih informacij in da bi bilo to poročenje poenoteno je januarja 2023 v veljavo stopila direktiva glede poročanja organizacij o trajnosti (CSRD) in s tem spremenila prej veljavno Direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD). Direktiva CSRD in ESG standardi so namenjeni boju proti podnebni krizi s preoblikovanjem EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo z ničelnim izpustom toplogrednih plinov do leta 2050. S tem so se v organizacijah pojavile nove zahteve o poročanju in spremenile dosedanji način kako in o čem poročajo. Za okoljski, socialni in upravljavski vidik (ESG) smo raziskali, kako vplivajo na organizacije in njihove deležnike. Iz člankov smo zbrali informacije in poročali o vplivih in pričakovanih učinkih celostnega poročanja. Na podlagi pregleda ugotovitev, smo ovrednotili hipotezo Hipoteza H1: Raziskovalci v večini podajajo ugotovitve o pozitivnem učinku celostnega poročanja na zaupanje deležnikov, ter jo potrdili. Ko organizacije objavijo letna poročila, so običajno dostopna vsem. Dobro pripravljena letna poročila lahko organizacijam služijo kot promocija za investorje, nove stranke in druge deležnike. Da si lahko uporabniki letnega poročila glede njegove vsebine razvijejo lastno mnenje, potrebujejo veščine kritičnega razmišljanja. Ozadje teoretičnih izhodišč kritičnega razmišljanja in njegove spretnosti smo predstavili v poglavju o kritičnem razmišljanju v povezavi s celostnim poročanjem. V povzetku smo zbrali ugotovitve povezane iz praks poročanja v organizacijah, vpliva implementacije ESG standardov v organizacijah in ovrednotili hipotezo.
Keywords: letno poročilo, direktiva CSRD, celostno poročanje, ESG, zaupanje v poročanje
Published in DKUM: 03.04.2025; Views: 0; Downloads: 68
Full text (7,80 MB) |
5. Prevodna analiza nemško-slovenskih letnih poročil zavarovalnice allianz s pomočjo tehnologije : magistrsko deloNoa Vilčnik, 2024, master's thesis Abstract: Sodobne jezikovne tehnologije prispevajo k hitrejšemu, kakovostnemu in ekonomičnemu načinu prevajanja in so neizogibni del prevajalčevega vsakdanjika. Z razvojem tehnologije in predvsem umetne inteligence se spreminjajo tudi kompetence prevajalca, ki postaja lektor, večjezični in medkulturni strokovnjak ter popravljalec strojnih prevodov. Namen magistrske naloge je primerjati kakovost prevodov in doslednost terminologije dela letnega poročila zavarovalnice Allianz za leto 2023 iz nemščine v slovenščino, ki jih ustvarimo s pomočjo treh spletnih in prosto dostopnih prevajalnikov, tj. orodja DeepL, umetne inteligence Chat GPT in Googlovega Prevajalnika, ter ugotoviti s katerim prevajalnikom ustvarimo ustrezen in terminološko konsistenten prevod. V teoretičnem delu smo predstavili zavarovalniško družbo Allianz, letna poročila kot vrsto strokovnih besedil, strokovni jezik in posebnosti strokovnega izrazja s področja zavarovalništva in financ. Izpostavili smo funkcionalistično teorijo in teorijo skoposa, na podlagi katere smo opravili analizo izrazoslovja. V empiričnem delu smo raziskali kakovost prevodov določenega dela letnega poročila zavarovalnice Allianz in prevodov strokovne terminologije iz nemščine v slovenščino, ki smo jih ustvarili s pomočjo vseh treh zgoraj naštetih spletnih prevajalnikov. V sklepnem delu magistrskega dela smo predstavili in komentirali ugotovitve empirične raziskave ter na podlagi le-te navedli spremembe kompetenc, ki jih prevajalec glede na hiter razvoj tehnologije in umetne inteligence prinaša na prevajalski trg.
Keywords: zavarovalniška družba Allianz, letno poročilo, prevod, prevajalske tehnologije, teorija skoposa.
Published in DKUM: 13.01.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (1,21 MB) |
6. Presoja trajnosti poslovanja in sledenja 17 trajnostnim ciljem (UN SDG) podjetij z EMAS certifikatom : diplomsko deloTina Pikl, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na spoznavanje trajnostnih ciljev ter kako in v kolikšni meri jim slovenska podjetja sledijo. Glavni cilj raziskave je razumeti, ali uresničujejo cilje trajnostnega razvoja Agende 2030, kot jih določa Organizacija združenih narodov, kako sledijo smernicam in poročajo o svojem napredku. Za analizo smo izbrali podjetja s shemo sistema EU za okoljevarstveno vodenje organizacij (angl. ECO - Management and Audit Scheme; v nadaljevanju: EMAS). Na spletnem portalu AJPES smo poiskali njihova letna poročila in jih pregledali. Iskali smo zgolj informacije, povezane s trajnostnimi cilji. Za vsako posebej smo naredili analizo, da smo ugotovili, katerim ciljem sledijo in na kak način. Na koncu poglavja z rezultati smo pripravili primerjalno analizo in grafičen prikaz rezultatov. Ugotovili smo, da ciljem 3, 4, 6, 7, 8, 9, 11, 12, 13, 14 in 15 sledijo vsa podjetja, medtem ko jih 5., 10., 16. in 17. sledi le šest. Cilju 2 sledita dve podjetji, prvemu pa samo eno. Spoznali smo, da so nekateri cilji lažje dosegljivi, spet drugi težje, kot so pokazali izsledki raziskave. Pri sledenju trajnostnim ciljem so namreč prisotne določene ovire, kot so časovne in finančne omejitve ali primanjkovanje znanja.
Keywords: trajnostni cilji, Agenda 2030, EMAS, letno poročilo
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 31
Full text (1,63 MB) |
7. Poročanje o družbeni odgovornosti v zavarovalništvu v SlovenijiSabrina Fink, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih nekaj desetletjih se je med gospodarskimi subjekti v zahodnih demokracijah povečalo zavedanje, da so moralno dolžni nekaj vrniti družbi. Subjekt, ki ne bo pozitivno prispeval k družbi, bo razumljen kot družbeno neodgovoren! Da bi dokazale, da jim je »skrb« za ljudi in okolje, v katerem delujejo, so organizacije sprejele različne ukrepe. Poročila o družbeni odgovornosti gospodarskih družb/podjetij oziroma trajnostno poročilo, ki so poleg tradicionalnih letnih finančnih poročil zdaj postala letno poročilo, so eden od načinov, s katerimi dokazujejo, kako skrbni so bili v finančnem obdobju, ki se je pravkar končalo, in kako nameravajo nadaljevati da bo v prihodnjih obdobjih še bolj.
Družbena odgovornost podjetja se nanaša na vrsto zelo raznolikih vedenjskih vidikov v podjetju in njegov vpliv na okolje v najširšem smislu. Ti vidiki so večinoma pokriti s poročanjem na področjih ESG (Environment, Society, Governance).
Za družbeno odgovornost je značilna odgovorna poslovna praksa, zavzemanje za prostovoljne pobude, ki presegajo pravne in pogodbene zahteve, vključevanje družbeno odgovornih aktivnosti v poslovni načrt in upravljanje podjetja, opredelitev trajnostnih ukrepov in aktivnosti za različne interesne skupine podjetja, usklajevanje finančnih socialnih in okoljskih koristi za izboljšanje celovite konkurenčne pozicije podjetja.
V nalogi bomo izpostaviti pomembnost poročanja o družbeni odgovornosti. Zanima nas, katere informacije o družbeni odgovornosti izkazujejo slovenske zavarovalnice v svojih letnih poročilih za leto 2021. V raziskavi upoštevamo 13 zavarovalnic. V raziskavi smo ugotovili, da večinoma vse zavarovalnice poročajo o družbeni odgovornosti (letno poročilo, splet).
Keywords: družbena odgovornost, poročanje o družbeni odgovornosti, zavarovalnice, letno poročilo, trajnostni razvoj, splet, zdravje in varstvo okolja, dejavniki, poslovna politika
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 36
Full text (984,68 KB) |
8. Analiza poročanja o odsekih v letnih poročilih velikih slovenskih podjetijNikolinka Hristova, 2024, master's thesis Abstract: Mednarodni standard računovodskega poročanja 8 (MSRP 8) – Poročanje o odsekih obravnava poročanje v računovodskih poročilih podjetja o posameznih odsekih poslovanja podjetja. Ta razkritja omogočajo boljše razumevanje, kako posamezni deli podjetja prispevajo k finančni uspešnosti in katera tveganja ali priložnosti obstajajo znotraj vsakega odseka podjetja. Poročanje o odsekih je tako ključno za vodstvene odločitve, strateško planiranje ter zagotavljanje preglednosti in jasnosti računovodskih informacij za zunanje deležnike, kot so vlagatelji, analitiki in regulatorji. Na področju Slovenije smo izvedli raziskavo o razkrivanju informacij o odsekih v skladu z MSRP 8. Raziskava se je osredotočila na kotirajoča podjetja na Ljubljanski borzi, finančne institucije in druga izbrana velika slovenska podjetja, vse za leti 2021 in 2022. Namen raziskave je bil ugotoviti prakso razkrivanja informacij o odsekih glede na MSRP 8. Izsledki raziskave kažejo, da je več poročanja o odsekih zaznano le pri kotirajočih podjetjih v Sloveniji. Kotirajoča podjetja so sicer skladno z MSRP 8 zavezana k razkrivanju informacij o odsekih, za razliko od finančnih institucij in drugih največjih slovenskih podjetij, kjer prostovoljno razkrivanje informacij o odsekih ni razširjeno. Nadalje, stopnje razkrivanja informacij o odsekih v skladu s posameznimi zahtevami iz MSRP 8 so nizke v vseh proučevanih podvzorcih. V proučevanih podvzorcih je ugotovljeno, da razkritja po MSRP 8, ki so vezana na splošne informacije, prikaz izkaza poslovnega izida, sredstev, obveznosti, prihodkov od zunanjih odjemalcev in informacije o geografskih območjih, dosegajo višjo razkritost od srednje vrednosti poročevalskih zahtev (polovice razkritij, 9 od 18). Medtem ko druga razkritja po MSRP 8, ki so povezana z dodatnimi meritvami, vključenimi v poslovni izid, ne dosegajo srednje vrednosti poročevalskih zahtev (polovice razkritij, 9 od 18). Nekatere informacije o odsekih, ki bi naj bile razkrite, pa v vseh proučevanih podvzorcih pri podjetjih niso bile razkrite. Proučili smo tudi vpliv različnih možnih dejavnikov (velikost podjetja, poslovni rezultat, pripadnost skupini, zadolženost, dobičkonosnost in izvedba revizije s strani ene izmed 'Big 4' revizijskih podjetij) na razkrivanje informacij o odsekih pri kotirajočih podjetjih. Rezultati regresijske analize ne pokažejo povezave med neodvisnimi spremenljivkami in razkrivanjem informacij o odsekih. Proučevani dejavniki zato ne vplivajo (pomembno) na razkrivanje informacij o odsekih v skladu z MSRP 8. Tako ni od teh dejavnikov odvisno, ali proučevana podjetja poročajo o odsekih v skladu z zahtevami MSRP 8 bodisi v celoti bodisi delno bodisi pa ne razkrivajo informacij o odsekih. Za boljše razumevanje ter poznavanje prakse razkrivanja informacij o odsekih pa bi bilo koristno izvesti nadaljnje raziskave na področju, in sicer na čim večjem vzorcu podatkov poročajočih podjetij iz Slovenije, pa tudi pri pripravljalcih razkritij o odsekih in drugih uporabnikih razkritij o odsekih.
Keywords: Mednarodni računovodski standardi poročanja (MSRP), MSRP 8 – Poslovni odseki, letno poročilo, poročanje o odsekih, računovodska razkritja, Slovenija
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 57; Downloads: 91
Full text (8,33 MB) |
9. Izboljšanje kakovosti nefinančnega poročanja z direktivo 2022/2464/euVita Kuhar, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem preučila pomen trajnostnega razvoja podjetij in pomen nefinančnega poročanja. V današnjih časih glavni cilj podjetja ni zgolj ustvarjanje dobička, ampak tudi njegov trajnostni razvoj. V svojem delu sem analizirala vidike trajnostnega poslovanja, njegov razvoj v slovenskih podjetjih in smernice, ki opredeljujejo nefinančno poslovanje. Osredotočila sem se tudi na letno poročilo, podatke, ki jih mora podjetje predložiti ter sestavo in objavo poročila. Predstavila sem tudi direktivo 2014/95/EU in novosti, ki jih je vpeljala na področju nefinančnega poročanja. Evropska komisija je direktivo uvedla s prepričanjem, da morajo podjetja povečati preglednost okoljskih in socialnih informacij. V letu 2021 je Evropska komisija sprejela novo direktivo, direktivo 2022/2464/EU, ta direktiva bo od malih , srednjih ter velikih podjetij zahtevala redno objavljanje podatkov o njihovem trajnostnem poslovanju. V delu sem podrobno predstavila obe direktivi in preučila izboljšave, ki jih je implementirala nova direktiva.
Keywords: Nefinančno poročilo, Direktiva, trajnostno poročanje, letno poročilo, družbena odgovornost, standardi
Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 437; Downloads: 108
Full text (1,58 MB) |
10. Povezave med močjo vrhovnega poslovodstva podjetja in berljivostjo letnih poročilKatarina Kos, 2023, undergraduate thesis Abstract: Vrhovno poslovodstvo v podjetju predstavlja vir odločitev, ključnih za poslovanje podjetja. Podjetja po končanem poslovnem letu predstavijo svoje poslovanje v letnem poročilu. Moč vrhovnega poslovodstva se meri s CPS – to je kazalnik, ki prikazuje, kolikšen del prejemkov od petih najvišje uvrščenih vodstvenih zaposlenih, je prejemek izvršnega direktorja. Berljivost dokumentov pa se meri z indeksom Bog. Le-tega smo za letna poročila dobili s pomočjo uporabe programske opreme StyleWriter.
V diplomski nalogi smo se odločiti preveriti, če obstaja povezava med močjo vrhovnega poslovodstva in berljivostjo letnih poročil. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela – raziskave, opravljene za 15 podjetij. Raziskavo smo opravili s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije za določanje povezanosti med spremenljivkama, za odvisnost med spremenljivkama pa smo uporabili linearno regresijsko analizo.
Pearsonov koeficient povezanosti je z vrednostjo + 0,102 pokazal neznatno povezanost med močjo vrhovnega poslovodstva in berljivostjo letnih poročil. Linearna regresijska analiza pa nam je omogočila, da smo preverili odvisnost med močjo vrhovnega poslovodstva in berljivostjo letnih poročil. Tovrstna analiza je omogočila dokončno opuščanje naše hipoteze, saj so bili rezultati o odvisnosti med spremenljivkama skoraj ničelni, kar nakazuje, da med spremenljivkama za opazovana podjetja ni povezanosti (ali odvisnosti).V diplomski nalogi smo se odločiti preveriti, če obstaja povezava med močjo vrhovnega poslovodstva in berljivostjo letnih poročil. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela – raziskave, opravljene za 15 podjetij. Raziskavo smo opravili s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije za določanje povezanosti med spremenljivkama, za odvisnost med spremenljivkama pa smo uporabili linearno regresijsko analizo.
Pearsonov koeficient povezanosti je z vrednostjo + 0,102 pokazal neznatno povezanost med močjo vrhovnega poslovodstva in berljivostjo letnih poročil. Linearna regresijska analiza pa nam je omogočila, da smo preverili odvisnost med močjo vrhovnega poslovodstva in berljivostjo letnih poročil. Tovrstva analiza je omogočila dokončno opuščanje naše hipoteze, saj so bili rezultati o odvisnosti med spremenljivkama skoraj ničelni, kar nakazuje, da med spremenljivkama za opazovana podjetja ni povezanosti (ali odvisnosti).
Keywords: vrhovno poslovodstvo, izvršni direkotr, berljivost, letno poročilo.
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 270; Downloads: 25
Full text (1,53 MB) |
