Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo se posveča vprašanju, koliko slovenska podjetja v svojih letnih poročilih razkrivajo kibernetska tveganja ter ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti. Namen raziskave je ugotoviti raven razkrivanja kibernetskih tveganj. Podjetja se soočajo z vse bolj kompleksnimi kibernetskimi tveganji, ki ne izvirajo zgolj iz zunanjih virov (kot so npr. vdori v e-poštna sporočila, zlonamerna programska oprema, spletne prevare) , temveč tudi iz notranjega okolja, kot so napake zaposlenih ali zlonamerna dejanja. V diplomskem delu smo opredelili kibernetska tveganja in kibernetsko varnost kot sestavni del upravljanja tveganj. Prestavili smo notranje in zunanje grožnje za podjetja ter veljavno zakonodajo in evropsko regulativo, prav tako pa tudi podlago za razkrivanje tveganj v letnih poročilih podjetij. Predstavili smo tudi nekatere dobre in slabo prakse razkrivanja tveganj z zgledi. Izvedli smo empirično raziskavo, in sicer za 30 izbranih podjetij (15 velikih in 15 srednje velikih podjetij) smo analizirali razkritja v njihovih letnih poročilih za obdobje 2021–2023. Preverili smo, ali podjetja zaznavajo tveganja na splošno, tveganja v zvezi z informacijsko varnostjo ter tveganj v zvezi s kibernetsko varnostjo. Tveganja so razkrita v vseh letnih poročilih, kibernetska tveganja je razkrivalo 35 % vseh letnih poročil, informacijsko varnost pa kar 53 %. Torej kibernetska tveganja je razkrivalo 6 od 30 izbranih podjetij (podjetja so kibernetska tveganja razkrivala vsaj v dveh letnih poročilih). Informacijsko varnost pa je razkrivalo 16 od 30 izbranih podjetij. Najbolj so razkrivala tveganja velika podjetja, zlasti tista, ki kotirajo na borzi ali delujejo v panogah energije ali telekomunikacij. Srednje velika podjetja iz manj tveganih panog razkrivajo bistveno manj, pogosto pa se omejijo zgolj na osnovna razkritja o tveganjih. Prvo hipotezo, da večina podjetij kibernetskih tveganj ne razkriva, smo lahko potrdili, saj le 35 % letnih poročil vsebuje omembe o kibernetskih tveganjih (le 7 od 30 podjetij je vsaj v enem letnem poročilu v izbranem obdobju razkrivalo kibernetska tveganja). Drugo hipotezo, da vsaj tretjina podjetij razkriva kibernetski napad, smo zavrnili, saj je le eno podjetje od tridesetih podjetij razkrilo tak napad. Tretjo hipotezo, da obstajajo razlike glede na velikost/panogo podjetja, smo potrdili, saj je prihajalo do večjih razlik med podjetji. Ugotavljamo, da večina podjetij tematiki razkritij še vedno ne posveča zadostne pozornosti. Le redka podjetja kibernetska tveganja celovito vključujejo v svoja razkritja, zato je potreba po večji zakonodajni jasnosti, izobraževanju zaposlenih ter sistematičnem vključevanju upravljanja kibernetskih tveganj v strateške dokumente podjetij. V prihodnje bi bilo zanimivo proučevati letna poročila podjetij, katerih kibernetski napad je bil poročan v medijih. Tako bi lahko ugotovili, če so in kako so to podjetja razkrivala v svojih letnih poročilih. Smiselno bi bilo čez nekaj let narediti tudi analizo, kako so se spremenila razkritja v letnih poročilih podjetja v vzorcu zaradi novih regulativnih zahtev s področja informacijske varnosti.
Keywords: kibernetska varnost, kibernetsko tveganje, nevarnosti informacijske tehnologije, strategije obvladovanja kibernetskih tveganj, poročanje kibernetskih tveganj, letno poročilo
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (2,47 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na celostno poročanje in kako to vpliva na organizacije, njihove zaposlene in deležnike organizacij. Delo vključuje predstavitev zakonskih izhodišč priprave letnih poročil, njihovo vsebino, računovodski in poslovni del letnega poročila ter (ne)etičnost pri njihovi pripravi. Namen raziskovanja izbrane tematike je bil zbrati in analizirati dostopne informacije opravljenih raziskav o celostnem letnem poročanju organizacij ter kritično preučiti, vpliv celostnega poročanja na zaupanje uporabnikov v poročanje. Osredotočili smo se predvsem na poslovni del poročanja organizacij. Pojavila se je potreba, da organizacije razkrijejo več nefinančnih informacij in da bi bilo to poročenje poenoteno je januarja 2023 v veljavo stopila direktiva glede poročanja organizacij o trajnosti (CSRD) in s tem spremenila prej veljavno Direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD). Direktiva CSRD in ESG standardi so namenjeni boju proti podnebni krizi s preoblikovanjem EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo z ničelnim izpustom toplogrednih plinov do leta 2050. S tem so se v organizacijah pojavile nove zahteve o poročanju in spremenile dosedanji način kako in o čem poročajo. Za okoljski, socialni in upravljavski vidik (ESG) smo raziskali, kako vplivajo na organizacije in njihove deležnike. Iz člankov smo zbrali informacije in poročali o vplivih in pričakovanih učinkih celostnega poročanja. Na podlagi pregleda ugotovitev, smo ovrednotili hipotezo Hipoteza H1: Raziskovalci v večini podajajo ugotovitve o pozitivnem učinku celostnega poročanja na zaupanje deležnikov, ter jo potrdili. Ko organizacije objavijo letna poročila, so običajno dostopna vsem. Dobro pripravljena letna poročila lahko organizacijam služijo kot promocija za investorje, nove stranke in druge deležnike. Da si lahko uporabniki letnega poročila glede njegove vsebine razvijejo lastno mnenje, potrebujejo veščine kritičnega razmišljanja. Ozadje teoretičnih izhodišč kritičnega razmišljanja in njegove spretnosti smo predstavili v poglavju o kritičnem razmišljanju v povezavi s celostnim poročanjem. V povzetku smo zbrali ugotovitve povezane iz praks poročanja v organizacijah, vpliva implementacije ESG standardov v organizacijah in ovrednotili hipotezo.
Keywords: letno poročilo, direktiva CSRD, celostno poročanje, ESG, zaupanje v poročanje
Published in DKUM: 03.04.2025; Views: 0; Downloads: 72
Full text (7,80 MB)

Abstract: Mednarodni standard računovodskega poročanja 8 (MSRP 8) – Poročanje o odsekih obravnava poročanje v računovodskih poročilih podjetja o posameznih odsekih poslovanja podjetja. Ta razkritja omogočajo boljše razumevanje, kako posamezni deli podjetja prispevajo k finančni uspešnosti in katera tveganja ali priložnosti obstajajo znotraj vsakega odseka podjetja. Poročanje o odsekih je tako ključno za vodstvene odločitve, strateško planiranje ter zagotavljanje preglednosti in jasnosti računovodskih informacij za zunanje deležnike, kot so vlagatelji, analitiki in regulatorji. Na področju Slovenije smo izvedli raziskavo o razkrivanju informacij o odsekih v skladu z MSRP 8. Raziskava se je osredotočila na kotirajoča podjetja na Ljubljanski borzi, finančne institucije in druga izbrana velika slovenska podjetja, vse za leti 2021 in 2022. Namen raziskave je bil ugotoviti prakso razkrivanja informacij o odsekih glede na MSRP 8. Izsledki raziskave kažejo, da je več poročanja o odsekih zaznano le pri kotirajočih podjetjih v Sloveniji. Kotirajoča podjetja so sicer skladno z MSRP 8 zavezana k razkrivanju informacij o odsekih, za razliko od finančnih institucij in drugih največjih slovenskih podjetij, kjer prostovoljno razkrivanje informacij o odsekih ni razširjeno. Nadalje, stopnje razkrivanja informacij o odsekih v skladu s posameznimi zahtevami iz MSRP 8 so nizke v vseh proučevanih podvzorcih. V proučevanih podvzorcih je ugotovljeno, da razkritja po MSRP 8, ki so vezana na splošne informacije, prikaz izkaza poslovnega izida, sredstev, obveznosti, prihodkov od zunanjih odjemalcev in informacije o geografskih območjih, dosegajo višjo razkritost od srednje vrednosti poročevalskih zahtev (polovice razkritij, 9 od 18). Medtem ko druga razkritja po MSRP 8, ki so povezana z dodatnimi meritvami, vključenimi v poslovni izid, ne dosegajo srednje vrednosti poročevalskih zahtev (polovice razkritij, 9 od 18). Nekatere informacije o odsekih, ki bi naj bile razkrite, pa v vseh proučevanih podvzorcih pri podjetjih niso bile razkrite. Proučili smo tudi vpliv različnih možnih dejavnikov (velikost podjetja, poslovni rezultat, pripadnost skupini, zadolženost, dobičkonosnost in izvedba revizije s strani ene izmed 'Big 4' revizijskih podjetij) na razkrivanje informacij o odsekih pri kotirajočih podjetjih. Rezultati regresijske analize ne pokažejo povezave med neodvisnimi spremenljivkami in razkrivanjem informacij o odsekih. Proučevani dejavniki zato ne vplivajo (pomembno) na razkrivanje informacij o odsekih v skladu z MSRP 8. Tako ni od teh dejavnikov odvisno, ali proučevana podjetja poročajo o odsekih v skladu z zahtevami MSRP 8 bodisi v celoti bodisi delno bodisi pa ne razkrivajo informacij o odsekih. Za boljše razumevanje ter poznavanje prakse razkrivanja informacij o odsekih pa bi bilo koristno izvesti nadaljnje raziskave na področju, in sicer na čim večjem vzorcu podatkov poročajočih podjetij iz Slovenije, pa tudi pri pripravljalcih razkritij o odsekih in drugih uporabnikih razkritij o odsekih.
Keywords: Mednarodni računovodski standardi poročanja (MSRP), MSRP 8 – Poslovni odseki, letno poročilo, poročanje o odsekih, računovodska razkritja, Slovenija
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 57; Downloads: 94
Full text (8,33 MB)

Abstract: Delo diplomskega projekta z naslovom Analiza preglednih poročil revizijskih družb vsebuje analizo transparentnosti revizijskih družb v Sloveniji za leto 2017. Zakon o revidiranju (ZRev-2) zahteva, da revizijske družbe, ki opravljajo revizijo računovodskih izkazov gospodarskih subjektov, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in revizijske družbe v mreži, pripravijo poročilo o delovanju revizijske družbe. Revizijske družbe morajo ta poročilo objaviti na svoji spletni strani ali na strani Slovenskega inštituta za revizijo. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da od več kot polovice registriranih revizijskih družb v Sloveniji nimamo dostopa do preglednih poročil, za katere lahko ob upoštevanju določb iz 79. člena ZRev-2 trdimo, da te revizijske družbe ne opravljajo revizije računovodskih izkazov družb, katerih vrednostni papirji kotirajo na trgu vrednostnih papirjev ali te družbe niso vključene v mrežo revizijskih družb. Ostale revizijske družbe katere smo vključili v vzorec in katerih poročila so dostopna pa v večini delujejo transparentno in njihovo poročila vsebujejo vse elemente, ki so določeni v 79. členu ZRev-2. Zanimivi podatek je tudi, da večina revizijskih družb v Sloveniji pripada revizijski mreži (76,92 %).
Keywords: revizijske družbe, revizija, letno poročanje, Zakon o revidiranju (ZRev-2), pregledno poročilo
Published in DKUM: 14.11.2018; Views: 1622; Downloads: 119
Full text (1,01 MB)

Abstract: V Sloveniji so ena izmed pomembnih vej v finančnem posredništvu banke. Kot vsaka družbe, tudi banka pri svojem delovanju prevzema določena tveganja. Po Zakonu o bančništvu je ta tveganja dolžna ugotoviti, meriti, obvladovati in spremljati. Cilj uvedbe MSRP 7, Finančni instrumenti: razkritja, je ravno ta, da bi uredil razkrivanje obvladovanja tveganja in finančnih instrumentov ter s tem poskrbel za večjo preglednost. MSRP 7 tako uporabnikom omogoča, da ocenijo pomen finančnih instrumentov za finančni položaj organizacije in njeno uspešnost. MSRP 7 tako vpeljuje številne nove in obsežne zahteve po razkritjih, kot na primer zagotavljanje kvantitativnih podatkov o izpostavljenosti finančnemu tveganju, pripravo analize občutljivosti za vsako vrsto tržnega tveganja in številne druge zahteve. Dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-H) je uvedla obvezno uporabo MSRP po letu 2005 za banke, zavarovalnice in vsa podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. V diplomskem delu se bomo osredotočili na razkritja, ki jih MSRP 7 predpisuje in morajo biti vključena v letno poročilo bank. V teoretičnem delu bomo predstavili in pojasnili pojme in zakonske podlage, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi letnih poročil. V praktičnem delu bomo primerjali poročanje izbranih bank, ki poslujejo v Sloveniji glede na vrsto in obseg razkritij. Zanimalo nas bo predvsem ali so razkritja primerjanih bank ustrezna in ali povprečnemu bralcu letnega poročila dajejo bistvene informacije, ki bi ga utegnile zanimati.
Keywords: banke, letno poročilo, MSRP 7, razkritja, BASEL II, računovodsko poročanje
Published in DKUM: 02.09.2016; Views: 1739; Downloads: 192
Full text (779,43 KB)