Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu sem preučevala, kakšne so razlike med moškimi in ženskami v percepciji in refleksiji do lepotnih idealov v modernih družbah v 20. in 21. stoletju. S tem namenom sem v teoretičnem delu preučila in definirala lepotni ideal ter ugotavljala, kateri endogeni in eksogeni dejavniki vplivajo na lepotni ideal. Pri tem sem se oprla na koncepte in teorije več avtorjev in avtoric, med njimi predvsem na teoretske razlage M. Kuhar, Foucaulta, Feingold, Žižka, V. Godina idr. V empiričnem delu sem na kvantitativen in kvalitativen način ugotavljala, kateri so lepotni ideali študentske populacije Univerze v Mariboru, opredelila razlike v dojemanju lepotnega ideala med moškimi in ženskami in poskusila podpreti ugotovitve z razlago iz teorije. Dobljeni empirični podatki so pokazali, da ne prihaja do velikih razlik med spoloma v dojemanju lepotnega ideala. Prvo hipotezo, da je moškim fizična privlačnost nasprotnega spola mnogo pomembnejša kot ženskam, smo ovrgli, prav tako hipotezo, da je po mnenju žensk lepotni ideal žensk vitkost, kar pa ni v skladu z moškim idealom. Razlike med spoloma so se pojavile pri drugi hipotezi, ki je predpostavljala, da estetska orientacija moških predpostavlja mišičasto grajeno telo, kar pa ženskam ne ustreza v tolikšni meri.
Keywords: lepota, lepotni ideal, spol, razlike, moderne družbe, študenti Univerze v Mariboru
Published in DKUM: 08.12.2015; Views: 7526; Downloads: 322
Full text (996,15 KB)

Abstract: Odnos do lepote je povezan z odnosom do kozmetike. Splošno veljavno je, da nam je lepo všeč, kar pa ni lepo, na nek način zavračamo. Lepota je na različne načine izpostavljena v vseh obdobjih – opevana je v pisani besedi, upodabljana na slikah, občudujemo jo na gledaliških odrih, v zadnjih časih nam jo v izdatni meri ponujajo mediji. Lepota je nekaj, kar si želimo. Zato je to zelo priročen pojem za oglaševanje različnih kozmetičnih izdelkov, katerih glavno sporočilo je, kako (p)ostati lep, ob čemer so slogani "zapakirani" v najrazličnejše nam všečne oblike. V svojem magistrskem delu sem se lotila pregleda lepotnih idealov skozi čas in iz literature povzela pojmovanje podob idealne ženske in idealnega moškega v različnih zgodovinskih obdobjih. Predpostavljam, da je lepota zelo povezana tudi z zunanjim videzom, zato sem poiskala dosegljive podatke o zgodovini kozmetike oziroma, bolje rečeno, lepotnih pripravkov in se ustavila pri kozmetiki, kot jo poznamo danes. Logični razvoj dogodkov je pripeljal tudi do napovedovanja trendov v prihodnjih letih. V nalogi so me prav posebej zanimali moški, točneje njihovo nakupovalno vedenje na trgu kozmetičnih izdelkov. Ker moški skupaj z žensko predstavlja zaključeno celoto, sem analizirala tudi nakupovalno vedenje žensk na trgu kozmetičnih izdelkov; razlog za to je predvsem v tem, da ugotovim, če med obema spoloma obstajajo razlike v nakupovalnih navadah. Podatke sem pridobila z intervjuji z različnimi moškimi in ženskami, podrobneje pa sem analizirala tudi mnenja prodajalk oziroma prodajalcev na prodajnih mestih, kjer prodajajo kozmetiko. Dobljeni podatki so zanimivi sami zase, pa tudi v primerjavi z rezultati globalnih svetovnih raziskav. Trendi, ki se kažejo na področju prodaje in nakupovanja moške kozmetike, so vsekakor spodbudni in kot taki predstavljajo tudi oporo za odločitve tržnikov in distributerjev, ki se ukvarjajo z lansiranjem novih kozmetičnih blagovnih znamk na trg. Kot kaže, je pri sodobnem moškem želja po mladostnem videzu prehitela željo po drugačnosti ...
Keywords: moška kozmetika, lepota, nakupovalno vedenje, trg kozmetičnih izdelkov, kozmetična industrija, vedenje porabnikov, intervju
Published in DKUM: 26.09.2013; Views: 2496; Downloads: 389
Full text (1,71 MB)

Abstract: Privlačnost oz. lepota in inteligenca sta dve lastnosti, za kateri v splošnem velja, da ljudem, ki ju posedujejo, omogočata določene prednosti v življenju, čeprav v splošnem med ljudmi velja prepričanje, da lepota in inteligenca ne gresta z roko v roki. Dokazano je, da obstaja povezava med lepota in zdravjem, fizično formo in izbiro partnerjev. Je možno trditi, da obstaja tudi povezava med lepoto in inteligenco? Številni raziskovalci bi odgovorili pritrdilno, zato sem se odločila, da preverim, ali to drži tudi za študente Univerze v Mariboru, ki so prostovoljno sodelovali v raziskavi. Moja hipoteza je bila, da obstaja pozitivna povezava med simetrijo obraza (lepoto) in rezultati na inteligenčnih testih (inteligenco). Sodelujoči v raziskavi so opravili Wechslerjev inteligenčni test za odrasle (WAIS). Nato smo jih fotografirali in analizirala sem njihovo obrazno simetrijo. Temu je sledila primerjava rezultatov za simetrijo obraza in rezultatov inteligenčnih testov. Ugotovila sem, da ni povezave med simetrijo obraza in inteligenco, kar pomeni, da je hipoteza ovržena. Na področju merjenja inteligence in simetrije obraza čaka raziskovalce še veliko dela, saj še zmeraj nimajo splošno sprejetega načina merjenja obeh pojavov. Zato bo preteklo še nekaj časa, preden bomo lahko z gotovostjo trdili, da povezava med inteligenco in simetrijo obstaja, ali pa ne.
Keywords: lepota, inteligenca, simetrija obraza, asimetrija obraza, nihajoča asimetrija, inteligenčni testi, Wechlerjeva inteligenčna lestvica za odrasle, WAIS
Published in DKUM: 11.10.2010; Views: 3993; Downloads: 512
Full text (1,38 MB)