| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
LEKARNIŠKA DEJAVNOST - JAVNA SLUŽBA ALI GOSPODARSKA DEJAVNOST
Tanja Bauer, 2016, master's thesis

Abstract: Lekarniško dejavnost v Republiki Sloveniji opravljajo javni zavodi in zasebniki na podlagi koncesije in sicer kot javno službo in hkrati tudi kot tržno dejavnost. Javni zavodi sicer niso ustanovljeni za opravljanje gospodarske dejavnosti in pridobivanje dobička, temveč za opravljanje javne službe, vendar so lekarniški javni zavodi v tem pogledu posebni, saj ustvarjajo velike presežke, delujejo pretežno po tržnem principu in so celo družbeniki v gospodarskih družbah. Zakonski predpisi na tem področju so nejasni in pomanjkljivi. Zaradi tega se v lekarniški dejavnosti pojavljajo številna vprašanja. Problematična je razmejitev med javno službo in tržno (gospodarsko) dejavnostjo, zato ni čisto jasno, katera dejavnost, ki jo opravlja zavod, spada v okvir javne službe in katera pod tržno dejavnost. Razmejitev pa je pomembna, saj je od nje odvisen režim izvajanja dejavnosti in razpolaganja s presežkom. Nekateri lekarniški javni zavodi presežek, ki ga ustvarijo, uporabljajo za ustanavljanje gospodarskih družb. Vendar pa zaradi določb zakonskih predpisov, ki javnim zavodom prepovedujejo pridobivanje kapitalskih naložb, obstaja dilema o zakonitosti ustanavljanja gospodarskih družb s strani javnih zavodov. Obstaja pa tudi vprašanje, ali takšno razmerje morda škodi poslovanju gospodarskih družb, glede na to, da javni zavodi delujejo po drugačnih netržnih principih, gospodarske družbe pa morajo biti konkurenčne na trgu. Zaradi tega nasprotja se postavlja tudi vprašanje, kako se razporeja presežek/dobiček, ki ga ustvarita javni zavod in gospodarska družba in ali se lahko razporedi v proračune občin ustanoviteljic zavoda. Pri obravnavi navedenih vprašanj naletimo na temeljno vprašanje, ali je zavod kot pravna oseba lastnik sredstev, ki jih uporablja za opravljanje dejavnosti ali pa so lastnice teh sredstev občine ustanoviteljice zavoda. S tem je povezano tudi vprašanje odgovornosti za obveznosti zavoda. Prav tako je v lekarniški dejavnosti različen položaj javnih zavodov in zasebnikov koncesionarjev, vprašanje pa je, kakšne so te razlike in kako vplivajo na izvajanje lekarniške dejavnosti. Morebitne rešitve navedenih vprašanj so že bile predlagane v okviru več predlogov zakonov, vendar ti še niso sprejeti. Opravljena je tudi primerjava ureditve lekarniške dejavnosti v Republiki Sloveniji z ureditvijo v Republiki Avstriji.
Keywords: lekarniška dejavnost, javna služba, javni sektor, javni zavod, tržna dejavnost, gospodarska dejavnost
Published: 26.10.2016; Views: 1508; Downloads: 167
.pdf Full text (1,49 MB)

2.
Oblike izvajanja lekarniške dejavnosti v Republiki Sloveniji
Tina Šorgo, 2016, master's thesis

Abstract: Lekarniška dejavnost je javna služba, katere glavni namen je varovanje javnega zdravja na čim višji možni ravni. Vključuje zagotavljanje ustrezne preskrbe z zdravili, medicinskimi pripomočki in z drugimi izdelki. Po zgledu drugih držav članic EU lekarniška dejavnost vključuje tudi intelektualne strokovno farmacevtsko obravnavo ter neodvisno strokovno svetovanje pacientom pri pravilni in varni uporabi zdravil, predpisanih na recept in smiselnost ter varnost morebitne sočasne uporabe zdravil brez recepta in drugih izdelkov. Lekarniška dejavnost je v veljavnem ZLD opredeljena kot javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki. Statusna oblika zasebne lekarne zakonsko ni določena, vendar je iz celotnega ZLD mogoče sklepati oz. zaključiti, da gre za posameznika. ZZDej v svojem 3. členu določa, da lahko zdravstveno dejavnost, na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za zdravje, opravljajo domače in tuje pravne in fizične osebe. Nadalje določa še, da zdravstveno dejavnost kot javno službo pod enakimi pogoji opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne ali fizične osebe na podlagi koncesije. Medtem ko ZLD v 2. členu določa, da je lekarniška dejavnost javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki (lekarnarji). Zaradi nedorečenosti zakonske dikcije je torej vprašljivo v kakšni statusnopravni obliki lahko posameznik opravlja lekarniško dejavnost. Ne glede na to v kakšni »obliki« se izvaja lekarniška dejavnost, torej ali v okviru javnega zavoda ali pa preko podelitve koncesije zasebniku, je ta dejavnost visoko regulirana, tako v EU kakor tudi Sloveniji.
Keywords: lekarniška dejavnost, javni zavod, koncesija, statusnopravne oblike, zdravstvena dejavnost
Published: 26.10.2016; Views: 1004; Downloads: 124
.pdf Full text (983,45 KB)

3.
POSEBNOSTI OBRAČUNAVANJA DDV V LEKARNIŠKI DEJAVNOSTI
Tatjana Valek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Tema, ki smo jo proučili v diplomskem delu so posebnosti obračunavanja davka na dodano vrednost v lekarniški dejavnosti. Osredotočili smo se na lekarniško dejavnost v okviru javnih zavodov, ter obračun davka na dodano vrednost ponazorili tudi na praktičnem primeru. Pri procesu obračunavanja davka na dodano vrednost obstajajo v lekarniški dejavnosti posebnosti, ki jo ločijo od klasične trgovinske dejavnosti, saj poleg običajne nabave in prodaje poteka pri njih še prodaja/izdaja na recept, ki pa za klasično trgovinsko dejavnost ni značilna. Predmet obdelave diplomskega dela je davek na dodano vrednost in njegove posebnosti v lekarniški dejavnosti. Na podlagi opredelitve in predstavitve davka na dodano vrednost smo prikazali celoten proces obračunavanja davka na dodano vrednost in njegovih posebnosti (recepti, računi) v lekarniški dejavnosti od samega začetka (njihovega prejetja oz. izdaje) pa vse do izdelave davčnega obračuna. Med lekarniško dejavnostjo in klasično trgovinsko dejavnostjo obstajajo številne splošne razlike. Sam obračun DDV je mogoče primerjati z trgovinsko dejavnostjo. Bistvena razlika je pri cenah (za zdravila), ki se v lekarniški dejavnosti obračunavajo po storitvenem sistemu (vrednost točke). Vse cene v lekarniški dejavnosti so določene z zgornjo mejo, medtem ko v trgovinski dejavnosti tako strogih omejitev ni. Razlika se pojavi tudi pri izdaji na recept, saj pacient računa ne plača. Za ugotovitev morebitnih ostalih razlik, bi bilo potrebno trgovinsko dejavnost še natančneje proučiti.
Keywords: lekarniška dejavnost, davek na dodano vrednost, javni zavodi, lekarne, zdravila
Published: 01.09.2016; Views: 839; Downloads: 95
.pdf Full text (3,91 MB)

4.
ANALIZA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI LEKARNE SEVNICA TER PRIMERJAVA Z ZASAVSKO LEKARNO TRBOVLJE IN LEKARNO KOČEVJE
Andreja Lakner, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V večini so lekarne v Republiki Sloveniji javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine in so neprofitni zavodi, njihov cilj pa ni doseganje dobička, ampak zadovoljevanje javnih potreb prebivalstva. Njihovo delovanje je v veliki meri odvisno ne samo od vodstva, temveč od odločitev vlade, politike, lokalne skupnosti in drugih interesnih skupin. Doseganje zastavljenih ciljev iz programa dela in s tem učinkovitost ter uspešnost v lekarnah je zahtevna naloga, ker je lekarniška dejavnost ena visoko reguliranih dejavnosti in je deležna finančnih ter kadrovskih omejitev. Za povečanje učinkovitosti ter uspešnosti se morajo lekarne lotiti analize realnosti zastavljenih ciljev in stroškov svoje dejavnosti ter na tej podlagi določiti rezultate. V diplomskem delu smo predstavili uspešnost poslovanja Lekarne Sevnica z uporabo računovodskih kazalnikov in naredili primerjavo z Lekarno Kočevje in Zasavskimi lekarnami Trbovlje. Za analizo smo uporabili podatke iz letnih poročil za leto 2012, 2013 in 2014. Z izbranimi kazalniki učinkovitosti ter uspešnosti smo dokazali, da Lekarna Sevnica posluje uspešno z danimi viri in sredstvi.
Keywords: lekarniška dejavnost, obvezno zdravstveno zavarovanje, učinkovitost, uspešnost, kazalniki
Published: 21.06.2016; Views: 656; Downloads: 108
.pdf Full text (1,20 MB)

5.
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI LJUTOMER
Nastja Dolamič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kakovost življenja vseh ljudi je odvisna od zdravja, ki je ena temeljnih pravic vsakega posameznika, prav tako je tudi družbena vrednota. Že Ustava Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997 – UZS68, 66/2000 – UZ80, 24/2003 – UZ3a, 47, 68, 69/2004 – UZ14, 69/2004 – UZ43, 69/2004 – UZ50, 68/2006 – UZ121,140,143, 47/2013 – UZ148 in 47/2013 – UZ90,97,99) vsem državljanom zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/ (Uradni list RS, št. 9/1992, 26/1992 - popr., 13/1993, 45/1994 - odl. US, 37/1995, 8/1996, 59/1999 - odl. US, 90/1999 - popr., 90/1999, 98/1999 - ZZdrS, 31/2000, 36/2000 - ZPDZC, 45/2001, 62/2001 - skl. US, 86/2002 - ZOZPEU, 135/2003 - odl. US, 2/2004, 80/2004, 23/2008, 58/2008 - ZZdrS-E, 15/2008 - ZPacP, 77/2008 - (ZDZdr), 40/2012 - ZUJF, 14/2013) določa obseg zdravstvene dejavnosti, kako in kdo jo izvaja. Zdravstvena dejavnost se v okviru mreže javne zdravstvene službe opravlja kot javna služba, ki se izvaja v javnem interesu. V našem pravnem sistemu zdravstveno dejavnost delimo na primarno, sekundarno in terciarno raven. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno in lekarniško dejavnost. Narava obeh dejavnosti je negospodarska. Na območju Občine Ljutomer osnovno zdravstveno dejavnost opravlja javni zdravstveni zavod Zdravstveni dom Ljutomer, ki ga je soustanovilo več občin ter fizične osebe na podlagi koncesije. Občine soustanoviteljice so Občina Ljutomer, Občina Veržej, Občina Križevci in Občina Razkrižje. Lekarniška dejavnost, ki je del primarne zdravstvene dejavnosti, pa je urejena v Zakonu o lekarniški dejavnosti /ZLD/ (Uradni list RS, št. 9/1992, 13/1993, 38/1999, 86/2002 - ZOZPEU, 2/2004) in se opravlja v lekarnah in njihovih podružnicah. V Občini Ljutomer lekarniško dejavnost opravlja Lekarna Ljutomer, ki je organizacijska enota javnega zavoda Pomurske lekarne.
Keywords: zdravstvena dejavnost, primarna zdravstvena dejavnost, mreža javne zdravstvene službe, osnovna zdravstvena dejavnost, lekarniška dejavnost, javni zavod, koncesije, Občina Ljutomer
Published: 21.07.2015; Views: 1468; Downloads: 309
.pdf Full text (493,98 KB)

6.
7.
POSPEŠEVANJE PRODAJE FARMACEVTSKIH IZDELKOV V LEKARNAH
Eva Knific, 2014, bachelor thesis/paper

Abstract: Na trgu je danes »poplava« najrazličnejših farmacevtskih izdelkov. Ravno zato je marketing izrednega pomena, saj opredeli izdelek oziroma storitev in oblikuje takšno marketinško dejavnost, ki zasede želeno mesto v mislih ciljne skupine kupcev. V diplomskem delu bomo predstavili marketinško disciplino ter oblike marketinškega komuniciranja. Še posebej se bomo osredotočili na samo pospeševanje prodaje kot obliko marketinškega komuniciranja s potrošniki. Predstavili bomo tudi lekarniško dejavnost ter kako poteka trženje v lekarniški dejavnosti. Na temo marketinškega komuniciranja, s poudarkom na pospeševanju prodaje, bomo opravili raziskavo o pospeševanju prodaje farmacevtskih izdelkov v lekarnah, podrobno analizirali podatke pridobljene z anketnim vprašalnikom ter preverili resničnost odgovorov na raziskovalna vprašanja.
Keywords: • marketing, • marketinško komuniciranje, • pospeševanje prodaje, • lekarniška dejavnost.
Published: 06.02.2015; Views: 852; Downloads: 278
.pdf Full text (836,19 KB)

8.
Tveganja pri prevozu plinov v Centralno lekarno UKC Maribor
Brigita Črešnar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Tveganje je del našega življenja in videti je, da se ljudje še nikoli niso tako ukvarjali z izzivi tveganja kot v današnjem času. Ko pride do tveganj, si dandanes postavimo različna vprašanja. Zanima nas, kako tveganje zaznati, katerim tveganjem smo v tistem trenutku sploh izpostavljeni in kakšne so njihove posledice. V diplomskem delu smo se osredotočili na tveganja pri prevozu plina v Centralno lekarno UKC Maribor in podrobneje predstavili področje prevoza plinov. Ti nimajo oblike in zavzamejo ves prostor, ki je na razpolago. V samem diplomskem delu smo naredili pregled teoretičnih osnov, ki povezuje transport plina v skladišče Centralne lekarne z vsemi direktivami. Transport je namreč zelo zahteven in tvegan proces, pri katerem je potrebno upoštevati veliko dejavnikov. V praktičnem delu smo imeli možnost prisostvovati pri dobavi plinov. Natančneje smo si ogledali skladišče, ki je dislocirano od Centralne lekarne. Skladišče ugodi vsem zahtevnim direktivam, ki jih zahteva zakonodaja. Zaključili smo s potencialnimi rešitvami in skušali podati predlog izboljšave.
Keywords: transport plina, lekarniška dejavnost, tveganje pri plinih, skladiščenje plina.
Published: 21.12.2012; Views: 1112; Downloads: 87
.pdf Full text (1,69 MB)

9.
ANALIZA ZVESTOBE ODJEMALCEV PRI TRŽENJU STORITEV
Marko Stamenkovič, 2011, master's thesis

Abstract: V nalogi raziskujemo področje zvestobe odjemalcev. Prikažemo razvoj trženja od začetkov do trženja odnosov, ki se stopnjuje do zavedanja pomena zvestobe odjemalcev, vključno s predhodniki in posledicami zvestobe. V empiričnem delu postavljamo problem zvestobe v lekarniško dejavnost, analiziramo problematiko le-te ter v trženjskem smislu raziskujemo poglavitne dejavnike, ki vplivajo na zvestobo odjemalcev lekarniških storitev. Ugotovili smo: - vplivnost posameznih neodvisnih spremenljivk na zvestobo izbrani lekarni; - vplivnost dveh skupin neodvisnih spremenljivk na zvestobo izbrani lekarni; - stopnjo splošnega zadovoljstva pri odjemalcih lekarniških storitev, stopnjo opravljanja večine obiskov v isti lekarni ter verjetnost priporočila te lekarne kot posledice zvestobe ter jih primerjali med seboj; - kakšna so odstopanja pri pomembnosti neodvisnih spremenljivk v dojemanju odjemalcev lekarniških storitev na izbor izbrane lekarne - Lekarne Arnica montana v Mariboru, v primerjavi z vzorcem v celotni Mestni občini Maribor.
Keywords: ZVESTOBA, ZADOVOLJSTVO, LEKARNIŠKA DEJAVNOST
Published: 12.10.2011; Views: 1467; Downloads: 77
URL Link to full text

10.
Lekarniška dejavnost s poudarkom na koncesijskem razmerju : diplomsko delo
Tjaša Gojkovič, 2009, undergraduate thesis

Keywords: lekarniška dejavnost, javne službe, koncesije, diplomska dela
Published: 24.07.2009; Views: 3759; Downloads: 342
.pdf Full text (383,29 KB)

Search done in 1.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica