Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi sem predstavila odstop od pogodbe o finančnem leasingu. V začetku sem splošno opisala pogodbo o finančnem leasingu, navedla ekonomske razloge za sklenitev pogodbe, ter predstavila značilnosti, po katerih se le-ta ločuje od ostalih pogodbenih tipov. Pogosto namreč praksa finančni leasing enači z določenim, v nacionalni zakonodaji že ustaljenim, pogodbenim tipom, kot je npr. zakupna oz. najemna, prodajna, ali posojilna pogodba, saj naš pravni red zakonske ureditve finančnega leasinga ne pozna. Urejata pa ga Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu, ki ima pomemben vpliv na sodne in arbitražne odločitve, čeprav je Slovenija ni ratificirala in pa Vzorčni zakon UNIDROIT o leasingu. V skladu z Vzorčnim zakonom UNIDROIT o leasingu imamo pri poslu finančnega leasinga opraviti z dvema paralelnima obligacijskima razmerjema, in sicer gre na eni strani za prodajno pogodbo oz. pogodbo o dobavi, ki jo skleneta dobavitelj predmeta leasinga in leasingodajalec kot kupec, in pogodbo o finančnem leasingu na drugi strani, ki jo skleneta leasingodajalec in leasingojemalec, zato sem se v nalogi na kratko dotaknila tudi te tematike. Večji del magistrske naloge pa je namenjen prenehanju pogodbe o finančnem leasingu, pri čemer sem se v okviru prenehanja posvetila predvsem možnosti odstopa od pogodbe o finančnem leasingu. Odstop od pogodbe o finančnem leasingu je oblika izrednega prenehanja pogodbe, ki jo poznamo kot eno izmed oblik prenehanja pogodbenega razmerja, poleg redne oblike prenehanja. Čeprav pogodba o finančnem leasingu v slovenski zakonodaji ni izrecno urejena, je kljub temu dvostranska pogodba, zato je potrebno upoštevati splošna določila Obligacijskega zakonika, kot tudi določila, ki veljajo za posamezne pogodbene tipe, ki se lahko smiselno uporabljajo za pogodbo o finančnem leasingu. V nadaljevanju naloge sem zato poudarila pomembno razliko med Vzročnim zakonom UNIDROIT o leasingu in Konvencijo UNIDROT o mednarodnem finančnem leasingu ter Obligacijskim zakonikom, saj Vzorčni zakon UNIDROIT o leasingu in Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu ne ločujeta med neizpolnitvijo in nepravilno izpolnitvijo pogodbe, kot Obligacijski zakonik, pač pa izhajata iz enotnega pojma kršitve pogodbe, pri čemer le-to delita na bistveno in nebistveno kršitev. Obligacijski zakonik je fleksibilnejši tudi glede možnosti, ki jih ima stranka v primeru, ko nasprotna stranka krši pogodbene obveznosti. Omogoča namreč zahtevo na izpolnitev pogodbe ali pa, kar je v praksi pogosteje, odstop od pogodbe in uveljavitev sankcij, ki sledijo razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve. Po Vzorčnem zakonu UNIDROIT o leasingu in Konvenciji UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu pa je najostrejša sankcija, torej odstop od pogodbe, mogoča le v primeru bistvene kršitve. Torej, v kolikor je kršitev nebistvena, stranka nima možnosti odstopa od pogodbe, kar pomeni, da je načelo po ohranitvi pogodbe v veljavi v mednarodnih pravilih bolj izrazito. V nadaljevanju magistrske naloge sem se naslonila tudi na sam pojem bistvene kršitve, saj Vzorčni zakon UNIDROIT o leasingu in Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu bistvene kršitve ne definirata, lahko pa zasledimo opredelitev pojma bistvene kršitve v konvenciji Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga. Predstavila pa sem tudi posamezne situacije, v katerih lahko od pogodbe odstopi leasingodajalec in pa primere v katerih je ta možnost dopuščena leasingojemalcu. Ker je odstop od pogodbe posledica kršitve pogodbenih obveznosti ene izmed strank, ob tem nasprotni stranki nastane škoda, zato sem del naloge namenila tudi tej tematiki. Ob koncu pa sem na kratko opisala še pravne položaje v primeru stečaja leasingojemalca in v primeru leasingodajalca in skozi sodne odločbe skušala prikazati tudi praktični pomen leasinga, predvsem pa skušala prikazati pogled sodne prakse na sam odstop od pogodbe o finančnem leasingu.
Keywords: finančni leasing, odstop od pogodbe o finančnem leasingu, leasingodajalec, leasingojemalec, bistvena kršitev, stečaj.
Published: 08.08.2017; Views: 1707; Downloads: 288
Full text (394,20 KB)

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana tema s področja finančnega leasinga v Sloveniji z iskanjem njegove pravne narave v pogodbenem pravu in analizo možnih razlogov, ki so vzrok za prenehanje veljavnosti pogodbe o finančnem leasingu. Pri nas finančni leasing ni zakonsko urejen in tudi Konvencije UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu nismo ratificirali. V diplomski nalogi je najprej predstavljen finančni leasing na splošno, nato so opredeljene sestave ter načela pri iskanju njegove pravne narave. Podrobneje so razloženi interesi, cilji in namene strank, ki sklepajo leasing pogodbe. Pojasnjeno je, kako je urejen prenos lastninske pravice na predmetu, za katerega je bila sklenjena leasing pogodba, kako je s stroški in obroki ter z vsebino pogodbe. Opisane so pogodbe, ki se jim leasing pogodba najbolj približa kot pogodba posebne pravne narave. Posebej sta opisani dve pogodbi (pogodba o dobavi blaga in pogodba o leasingu), ki sestavljata posel finančnega leasinga po Vzorčnem zakonu UNIDROIT o leasingu. V četrtem poglavju so analizirani možni razlogi za prenehanje leasing pogodbe. Po načinu prenehanja je pogodba ločena na pogodbo, ki preneha po preteku časa, za katerega je bila sklenjena – redni potek pogodbe, in pogodbo, ki preneha iz določenega razloga že pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena – izredni potek pogodbe. Najpogostejši razlog prenehanja leasing pogodbe je plačilna nedisciplina. Poznamo tudi druge razloge, ki privedejo do prenehanja leasing pogodbe; ti razlogi so neodvisni od volje pogodbenih strank, zato so predstavljeni posebej. Konec četrtega poglavja je osredotočen na Vzorčni zakon UNIDROIT. Podrobno je pojasnjeno, kaj pomeni neizpolnitev pogodbe po tem zakonu. Ta zakon namreč pozna enoten pojem kršitve. Pomembno je, ali je kršitev bistvena ali nebistvena. Gre za izjemo člena, ki pravi, da odstop od pogodbe v primeru bistvene kršitve lahko zahteva samo leasingodajalec. V petem poglavju je opisano prenehanje leasing pogodbe po posebnih predpisih. V šestem poglavju so podane sklepne ugotovitve. V diplomskem delu so – zraven prispevkov pravne teorije – predstavljene tudi odločbe naših sodišč v konkretnih primerih.
Keywords: finančni leasing, leasingodajalec, leasingojemalec, prenehanje pogodbe o finančnem leasingu, Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu, Vzorčni zakon UNIDROIT o leasingu
Published: 28.06.2016; Views: 1502; Downloads: 245
Full text (375,11 KB)

Abstract: Aleasing je že od svoje ustanovitve naprej strateško usmerjen v financiranje vozil. S spremembo lastništva (leta 2006 je Abanka Vipa d.d. postala 100% lastnik) se je podjetje usmerilo tudi v financiranje strojev, opreme in nepremičnin. Delež financiranja vozil pa je kljub nekoliko spremenjeni strategiji predstavljalo več kot 90% celotnega portfelja naložb. S pripojitvi Vogo leasinga k Aleasingu je podjetje svojo strategijo trženja iz regionalnega spremenilo na reven celotne Slovenije. Delovne procese, ki so se v praksi izkazali za uspešne je bilo potrebno prenesti v novo organizacijsko raven. Ker je pri združitvi obeh podjetij prišlo tudi do združitve dveh popolnoma različnih strategij trženja so se med krajevno ločenimi organizacijskimi enotami pojavile težave v pretoku informacij in izvedbi določenih aktivnosti pri sklepanju leasing poslov. Pri iskanju rešitev za odpravo motenj v poslovanju se je porodila ideja o orodju, ki bo podpiralo proces odobravanja leasing poslov in hkrati omogočalo komunikacijo med udeleženci tega procesa. Pri oblikovanju koncepta orodja smo ugotovili, da lahko vanj vključimo tudi druge delovne procese, ki niso informacijsko podprti. Tako smo z Microsoft Accesom naredili in začeli razvijati orodje za podporo izvajanja leasing storitev Leasmanager. Za proces odobravanja leasing poslov smo definirali vsebino obrazca »Bonitetno poročilo«, ki bo spremni dokument posamezne leasing pogodbe. Z definicijo veh potrebnih podatkov, ki jih naj Bonitetno poročilo vsebuje smo kreirali ustrezne tabele in poizvedbe, kot osnovo celotnega modula odobravanja. Pravice do uporabe in obdelave podatkov smo zaokrožili na delovne skupine v skladu s sistematizacijo in tokom delovnega procesa. Naslednji korak izdelave Leasmanagerja je bilo načrtovanje in izdelava modula izterjave. Ta modul temelji na podatkih, ki jih uvažamo iz programa za pripravo in spremljanje leasing pogodb Globus Nova in podatkih, ki se sproti vnašajo v samem postopku izterjave. Modul smo razdelili na aktivnosti, ki jih zaposleni izvajajo v okviru interne izterjave in aktivnosti, ki jih podjetje izvaja, kadar izterjavo prepusti zunanjim pooblaščence. Skozi razvijanje modula izterjave smo prišli do ugotovitve, da je smiselno oblikovati posebni modul za spremljanje in upravljanje z odvzetimi vozili. Ker gre pri odvzetih vozilih za premoženje Aleasinga, ki ga je potrebno čim hitreje iz materialne oblike spremeniti v denarni tok, smo v modulu spremljanja odvzetih vozil poseben poudarek namenili časovnim okvirom za izvedbo določenih aktivnosti. Kot celoto aktivnosti, ki jih Leasmanager trenutno podpira smo za potrebe vodstva podjetja oblikovali posebno poročilo, ki na osnovi obdobno vnesenega kriterija prikaže podatke o realizaciji poslov, stanju terjatev na dan izpisa, aktivnostih izterjave in aktivnostih vezanih na odvzeta vozila. Leasmanager po svoji funkcionalnosti zadošča trenutnim organizacijskim potrebam in ponuja možnost nadgradnje in podpore drugih poslovnih aktivnosti, ki trenutno vanj niso zajete. Odprt je za vse nadaljnje nadgradnje in predelave glede na potrebe uporabnikov in samega poslovnega procesa.
Keywords: Leasmanager, leasing hiša, leasingojemalec, leasingodajalec, leasing, odobravanje, financiranje, izterjava, odvzeta vozila, poizvedba, podobrazec, obrazec
Published: 08.08.2013; Views: 1565; Downloads: 70
Full text (1,30 MB)

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tematika s področja potrošniškega kreditiranja v Sloveniji, s predstavitvijo Zakona o potrošniških kreditih ( ZPotK-1 ) in poudarkom na obligacijsko pravnih posledicah pri sklepanju potrošniških kreditnih pogodb. V drugem poglavju avtor definira pojma potrošniška kreditna pogodba in potrošnik po ZPotK-1, ter jih primerja z ureditvijo po Zakonu o varstvu potrošnikov in Zakonom o obligacijskih razmerjih. Prav tako prikaže razmerje med ZPotK-1 in obligacijskim zakonikom (OZ). Sledi prikaz razvoja pravne ureditve potrošniškega kreditiranja v Sloveniji od leta 2000 naprej, ko je bil sprejet Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2000), ki je kot prvi celovito uredil področje potrošniškega kreditiranja. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi zakonskih obveznosti pred sklenitvijo potrošniške kreditne pogodbe. Avtor predstavi področje oglaševanja potrošniških kreditov, ki pomembno vpliva na potrošnikovo izbiro, kateri kredit bo najel. Sledi obveznost zagotovitve predhodnih informacij, ki jih je kreditodajalec dolžan zagotoviti potrošniku. Poglavje se zaključi s predstavitvijo obvezne ocene kreditne sposobnosti potrošnika in informacijskega sistema SISBON, ki sta namenjena izpolnitvi načela odgovornega posojanja denarja. V četrtem poglavju se avtor ukvarja z zakonsko predpisano obliko in sestavo potrošniške kreditne pogodbe ter z možnostjo spremembe njenih pogodbenih določil. Potrošniška kreditna pogodba mora biti sestavljena v pisni obliki in mora vsebovati vse zakonsko predpisane informacije, ki jih je ZPotK-1, v primerjavi s predhodnikom razširil (kreditna obrestna mera, efektivna obrestna mera, znesek kredita, pravice in obveznosti pogodbenih strank, skupni stroški kredita, zavarovanja, obdobje trajanja itd ..). Peto poglavje prikazuje različne načine prenehanja kreditnega razmerja in njihove posledice. Najpogostejši razlog prenehanja kreditnega razmerja je odplačilo potrošniškega kredita v skladu z dinamiko odplačevanja po potrošniški kreditni pogodbi. Vendar temu ni vedno tako, saj poznamo tudi ostale načine prenehanja, ki so posledica kršitev potrošniške kreditne pogodbe s strani kreditodajalca ali potrošnika (razdor kreditne pogodbe) ali drugih dejanj pogodbenih strank (predčasno odplačilo kredita, cesija itd ..). V šestem poglavju avtor na kratko predstavi posebne oblike potrošniških kreditnih pogodb oz. kreditov (finančni leasing, hipotekarna potrošnika kreditna pogodba, pogodba o dovoljeni prekoračitvi, povezana kreditna pogodba), za katere velja ZPotK-1 ter našteje potrošniške kreditne pogodbe za katere ZPotK-1 ne velja. Sedmo poglavje služi predstavitvi sodne prakse s področja potrošniškega kreditiranja. Avtor predstavi tri sodne primere (dva primera iz slovenske sodne prakse in enega iz sodne prakse sodišča EU). Diplomsko delo se zaključi z osmim poglavjem v katerem avtor poda sklepne ugotovitve.
Keywords: Potrošnik, potrošniška kreditna pogodba, Zakon o potrošniških kreditih, kreditodajalec, kreditojemalec, obrestna mera, efektivna obrestna mera, zavarovanje, obligacijsko razmerje, finančni leasing
Published: 23.01.2013; Views: 3976; Downloads: 706
Full text (349,97 KB)

Keywords: finančno poslovanje, poslovne finance, podjetje, mala podjetja, lastnina, financiranje, finančni kapital, aktivnosti, finančni instrumenti, rizični kapital, factoring, forfaiting, ekonomsko ravnotežje, problematika, banke, Slovenija, investicije, struktura, panoge dejavnosti, leasing, prednost, izboljšave, programi, finančna funkcija
Published: 30.05.2012; Views: 1644; Downloads: 93
Full text (641,66 KB)