1. Designing the microstructure of 3D printed Nd-Fe-B bonded magnets : doctoral disertationGranit Hajra, 2025, doctoral dissertation Abstract: This doctoral dissertation investigates the development of 3D printed polymer bonded magnets using a TPU-PA12 matrix bonded with Nd-Fe-B particles, aiming to achieve enhanced mechanical and magnetic properties for industrial applications. In the first phase, two composite formulations were examined: one containing atomized spherical powder (ASP) and the other incorporating melt-spun flakes (MSF). These particles were mixed with the TPU-PA12 matrix and then processed into filaments for 3D printing. Microstructural and performance analyses revealed that MSF offered better magnetic performance, while ASP exhibited higher porosity due to its internal structure. To overcome the limitations of single-particle systems, the second phase introduced a hybrid formulation combining both ASP and MSF particles. The hybrid approach improved particle distribution and interfacial adhesion and reduced porosity, resulting in better overall mechanical and magnetic behavior. Additionally, the influence of key 3D printing parameters—such as nozzle temperature, bed temperature, feed rate, and layer thickness—was systematically studied to optimize structural integrity and performance. This study offers valuable insights into the synergistic interaction between particle morphology, polymer matrix compatibility, and processing parameters. It provides a promising pathway for designing high-performance magnetic composites tailored for automotive, electronics, and renewable energy applications, thus contributing to advancements in additive manufacturing of functional polymer-bonded magnets.
Keywords: magneti, vezani s polimeri, hibridni magneti Nd-Fe-B, matrica TPU-PA12, taljeno predeni kosmiči (MSF), atomiziran sferični prah (ASP), napredna proizvodnja vezanih magnetov, aditivna proizvodnja (3D-tiskanje), optimizacija procesnih parametrov, zasnova mikrostrukture, magnetne in mehanske lastnosti
Published in DKUM: 25.11.2025; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (8,48 MB) |
2. Mikrostruktura in lastnosti zlitin na osnovi Al-Mn-Cu, obdelanih s trenjem in mešanjem : doktorska disertacijaMatjaž Macerl, 2025, doctoral dissertation Abstract: V doktorskem delu so bile raziskane mikrostrukture in lastnosti dveh zlitin iz sistema Al-Mn-Cu, obdelanih s trenjem in mešanjem (FSP) in varjenih s trenjem in mešanjem ( FSW), ki imata v mikrostrukturi ali kvazikristalne faze, ki so nastale pri strjevanju, ali mešanico kvazikristalnih in L12-Al3X izločkov, ki nastanejo pri umetnem staranju.
Z visokohitrostnnim dvovaljnim litjem zlitine Al94Mn2Cu2Be smo uspešno izdelali lite trakove, pri katerem v mikrostrukturi nastane v meddendritnem prostoru kvazikristalni evtektik. Primarni delci kvazikristalnega aproksimanta Al15Mn3Be2 so nakopičeni predvsem v sredini traku in s tem zmanjšajo žilavost zlitine. Mikrostrukturo zlitine sestavlja -Al, ikozaedrični kvazikristal IQC, θ-Al2Cu, Be4Al (Mn, Cu) in Al15Mn3Be2.
Obdelava s trenjem in mešanjem FSP je močno spremenila mikrostrukturo zlitine Al94Mn2Cu2Be2 v območju mešanja. Veliki primarni delci Al15Mn3Be2 in kvazikristalni evtektik so se zdrobili in pretvorili v stabilno fazo 1-Al29Mn6Cu4. Večji vnos energije pri FSP in FSW je privedel do zmanjšanja trdote v območju mešanja, povečala se je natezna trdnost, udarna žilavost, kritične vrednosti lomne žilavosti JIC in KJIC ter odpornost proti napredovanju razpoke.
Zlitina Al-Mn-Cu, mikrolegirana z elementi Be, Sc, Zr, Cr in V, označena z AlMnCu(M), je bila po litju v bakreno kokilo obdelana s FSP. Lite plošče smo varili med seboj in s komercialno zlitino EN AW 6082 s trenjem in mešanjem FSW. Največji delež v zlitini Al-Mn-Cu(M) je zavzemala faza α-Al. V meddendritnih prostorih so bile po litju identificirane faze Al4Mn, θ-Al2Cu, IQC in Al2Cu(Sc). Po toplotni obdelavi so nastali trije tipi izločkov: ikozaedrični kvazikristalni, dekagonalni kvazikristalni in L12-Al3(Sc, Zr). Toplotna obdelava je bistveno povečala trdoto in povzročila, da je bilo območje mešanja po FSP v toplotnoobdelanih vzorcih manjše kot v litih vzorcih. Trdota v območju mešanja se je zmanjševala z večjim vnosom energije. V območju mešanja je bila drobna disperzija faze τ1- Al29Mn6Cu4. Mikrolegirana zlitina Al-Mn-Cu(M) se je uspešno varila z zlitino EN AW 6082 v stanju T6. Območje mešanja je bilo nesimetrično in bolj pomaknjeno v zlitino EN AW 6082. Pri intenzivnejšem mešanju se je povečala trdota v območju mešanja.
Keywords: aluminijeve zlitine, kvazikristali, mikrostruktura, obdelava in varjenje s trenjem in mešanjem, mehanske lastnosti
Published in DKUM: 19.11.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (15,79 MB) |
3. Nekatere lastnosti in aktivnosti starejših prebivalcev Dravskega poljaMaja Hadner, Danijel Ivajnšič, Eva Konečnik Kotnik, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Delež ljudi, starejših od 65 let, narašča v razvitih državah, tudi v Sloveniji. Staranje prebivalstva vpliva na družbo kot celoto, kar se odraža tudi v prostoru. V poglavju so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo ugotavljali nekatere socialne lastnosti in aktivnosti starejših prebivalcev Dravskega polja, razlike med njimi in njihovo medsebojno pogojenost. Na razlike v izbranih socialnih lastnostih in aktivnostih med anketiranimi starejšimi posamezniki z Dravskega polja vplivajo dejavniki: višina dohodkov, stopnja izobrazbe in zdravstveno stanje. Spoznanja smo povezali z (družbeno)geografskimi značilnostmi regije. Opredelili smo povezavo z umeščenostjo naselij v prostor ter z razvojem in širitvijo naselij, gospodarskimi razmerami in njihovim vplivom na okolje. Poznavanje vzrokov heterogenosti v socialnih lastnostih ter v aktivnostih starostnikov lahko pripomore k razumevanju njihovega odnosa do prostora in delovanja v njem, s tem pa tudi na načrtovanje trajnostnih organizacijskih politik, vpeljavo ustreznih ukrepov in na kakovostno staranje v vse bolj starajoči se družbi Dravskega polja.
Keywords: Dravsko polje, starejši prebivalci, socialne lastnosti, aktivnosti, vzroki heterogenosti
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (2,42 MB)
This document has many files! More... |
4. Vodenje, teorije vodenja in osebnostne lastnosti sodobnega vodjeAlen Gazdag, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vodenje kot ključen dejavnik uspešnosti organizacij, s posebnim poudarkom na vlogi vodje in zaposlenih, situacijskih dejavnikih ter sodobnih trendih, ki vplivajo na vodenje v dinamičnem poslovnem okolju. V nalogi proučujemo, kako različni vidiki vodenja vplivajo na uspešnost organizacije, in s pomočjo študije primera omogočamo vpogled v praktično izvajanje vodenja v izbranem mikro podjetju.
V teoretičnem delu naloga opredeli temeljne pojme vodenja in vodje ter analizira klasične stile vodenja in njegove ključne funkcije. Nadalje so predstavljene izbrane teorije vodenja, razdeljene glede na štiri osrednje dejavnike: vodjo, zaposlene, situacijo in sodobne pogoje poslovanja. Posebna pozornost je namenjena sodobnim pristopom k vodenju, ki se odzivajo na izzive, kot so digitalizacija, povečana kompleksnost trga in potrebe po agilnosti.
Empirični del naloge temelji na študiji primera mikro storitvenega podjetja AG, d. o. o. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja z lastnikom podjetja avtor analizira njegov način vodenja, osebnostne značilnosti in uporabo različnih stilov ter teorij vodenja. Raziskava na primeru preučevanega podjetja osvetljuje tudi vlogo zaposlenih, vpliv konkretnih situacij in odzivanje na sodobne izzive vodenja.
Na podlagi ugotovitev so oblikovani predlogi za izboljšanje vodenja v manjših podjetjih in priporočila za oblikovalce ekonomskih politik, ki bi z ustreznimi sistemskimi ukrepi lahko spodbudili razvoj uspešnih vodstvenih praks v mikro- in malih organizacijah.
Keywords: Vodja, vodenje, teorije vodenja, stili vodenja, osebnostne lastnosti vodje.
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 35
Full text (2,14 MB) |
5. Kemijske lastnosti strupa Kranjske sivke in njegova uporaba v kozmetičnih produktih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeKlara Glušič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Strup Kranjske sivke je manj raziskana surovina, ki postaja vedno popularna zaradi svojih lastnosti, katere so pomembne tako v kozmetiki kot v zdravstvu. Zato smo se v okviru te diplomske naloge odločili raziskati nekatere osnovnejše kemijske lastnosti čebeljega strupa, kot so vsebnost proteinov, antioksidativna aktivnost in protivnetna aktivnost. Pri tem smo primerjali pet vzorcev, ki so se razlikovali po času nabiranja, glede na obdobja paše čebel, in po mestu nabiranja strupa. Hkrati pa smo preverili obstojnost primera emulzije in hidrogela, ki vsebujeta raziskovano učinkovino.
Rezultati uporabljene Bradfordove metode so pokazali visoko vsebnost proteinov v vzorcih, ki je znašala približno 90 %.To je bilo pričakovano glede na sestavo, ki jo podajajo članki na temo strupa medonosnih čebel. Podobno temu so rezultati antioksidativne analize z DPPH radikalom in protivnetne aktivnosti, dokazane z metodo, ki uporablja jajčni albumin, pokazali pričakovane vrednosti glede na opise drugih avtorjev. Pri tem je test antioksidativne aktivnosti pokazal 50 % inhibicijo pri koncentraciji okoli 30 mg/mL, z odstopanjem dveh vzorcev, zaradi prisotnih nečistoč. Test protivnetne aktivnosti pa je pokazal od 30 do 45 % inhibicijo.
Keywords: Čebele, strup, kozmetika, lastnosti, kemija, proteini, antioksidativnost, protivnetnost, krema, hidrogel
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,92 MB) |
6. Primerjava kakovosti profesionalnih in industrijskih fdm 3d tiskalnikovMarko Turnšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljana primerjalna analiza treh FDM 3D-tiskalnikov, pri čemer sta bila v ospredju primerjava domačih naprav z industrijsko rešitvijo ter ocena njihove zmogljivosti pri izdelavi funkcionalnih komponent. V teoretičnem delu so podane osnove tehnologije FDM tiskanja, princip delovanja 3D optičnega skeniranja, računalniške tomografije in metode za merjenje deformacij. V eksperimentalnem delu so bili natisnjeni standardizirani natezni preizkušanci (ISO 527-2 tip 1A) v zahtevnejši vertikalni orientaciji.
Natisnjeni vzorci so bili najprej analizirani z vidika geometrijskih odstopanj in poroznosti, nato pa natezno preizkušeni. Z optičnimi in volumetričnimi analizami je bila ocenjena natančnost izdelave, z nateznimi preizkusi pa mehanska zmogljivost v smeri slojev. Na koncu so bili rezultati statistično obdelani in medsebojno primerjani. Rezultati so pokazali pomembne razlike med napravami, tako glede dimenzijske natančnosti kot tudi mehanske trdnosti, ponovljivosti in notranje strukture. Delo omogoča boljše razumevanje prednosti in omejitev posameznih pristopov pri FDM tiskanju ter predstavlja podlago za premišljeno izbiro naprave glede na končne zahteve uporabe.
Keywords: 3D-tiskanje, FDM, dimenzijska natančnost, poroznost, računalniška tomografija, natezni preizkus, mehanske lastnosti
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (10,28 MB)
This document has many files! More... |
7. Energetska izraba ostankov fermentacije v trdnem stanjuEva Gradišnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo preučili možnosti energetske izrabe konopljinih pogač, ki so ostanek
po fermentaciji v trdnem stanju (SSF) z glivo Thermomyces lanuginosus. Namen raziskave je
bil ovrednotiti vpliv biološke predobdelave in temperature pirolize na sestavo biomase ter
kakovost produktov termične obdelave. Pirolizo smo izvedli pri 300 °C in 700 °C v inertni
atmosferi ter analizirali nastale trdne in tekoče produkte.
Rezultati kažejo, da se je z višanjem temperature masni izkoristek zmanjšal, medtem ko so se
zgornja kurilna vrednost, delež aromatskih struktur in vsebnost fiksnega ogljika povečali.
Biološka obdelava je prispevala k znižanju vsebnosti hlapnih snovi in povečanju pepela, kar
kaže na razgradnjo organske komponente biomase. Termogravimetrična analiza, izvedena v
kisikovi in dušikovi atmosferi ter sklopljena s FTIR spektroskopijo, je pokazala sprembo v
reaktivnosti biološko obdelanih vzorcev, z nižjo začetno temperaturo razgradnje in manjšimi
izpusti hlapnih spojin. FTIR analiza je potrdila razgradnjo lignoceluloznih struktur ter večjo
prisotnost aromatskih skupin pri višjih temperaturah pirolize.
Ugotovili smo, da biološka predobdelava vpliva na sestavo biomase in lastnosti produktov
pirolize, kar odpira možnosti za optimizacijo procesa energetske izrabe lignoceluloznih
ostankov.
Keywords: energetska izraba, piroliza, ostanki fermentacije, termogravimetrična
analiza, gorivne lastnosti
Published in DKUM: 12.09.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (3,12 MB) |
8. Domača mačka (Felis catus Linnaeus, 1758) kot invazivni plenilec prostoživečih živali : magistrsko deloLarisa Bedrač, 2025, master's thesis Abstract: Domača mačka (Felis catus) velja za enega najuspešnejših in hkrati najvplivnejših plenilcev prostoživečih živali na svetu. Čeprav gre za udomačeno vrsto, ki je tesno povezana s človekom, ohranja svoje naravno plenilsko vedenje. Sodobni človek z zagotavljanjem hrane, zatočišč in veterinarske oskrbe umetno zvišuje njen fitnes, kar omogoča, da populacije domačih mačk dosegajo visoke gostote tudi tam, kjer okolje za plenilce naravno ni ugodno. Zaradi tega imajo domače mačke potencial invazivne vrste, ki lahko pomembno vpliva na strukturo in dinamiko lokalnih ekosistemov. V okviru raziskave smo uporabili dve glavni metodi: anketiranje lastnikov mačk in terenski popis ostankov plena. S pomočjo spletne ankete smo zbrali podatke o izvoru mačk, njihovem bivanju ter o njihovem zdravstvenem stanju. Rezultati kažejo, da ima kar 55% vprašanih v svojem gospodinjstvu vsaj eno mačko kot hišnega ljubljenčka. Ključna ugotovitev je, da ima večina lastniških mačk omogočen izhod v zunanje okolje, kar jim omogoča izražanje naravnega plenilskega vedenja, hkrati pa kaže na večjo izpostavljenost boleznim in poškodbam za to skupino lastniških mačk. Rezultati terenskega popisa so pokazali, da domače mačke najpogosteje plenijo drobne sesalce (polovica vseh zabeleženih uplenjenih vrst), sledijo ptice in plazilci. Plenilska aktivnost je bila najintenzivnejša v spomladanskih in poletnih mesecih, predvsem v jutranjih urah. Kaže se tudi odvisnost samega plenjenja od temperaturnega gradienta, z najvišjo frekvenco plenjenja med 10 in 25 °C. Višja diverziteta in frekvenca plena sta bili zabeleženi v ruralnih okoljih v primerjavi z urbanimi. Funkcionalna analiza plena kaže na izjemno širok spekter plenjenja, predvsem pri razredu sesalci in ptice, kar potrjuje oportunistično naravo domače mačke kot plenilca.
Ugotovitve potrjujejo, da so domače mačke pomemben ekološki dejavnik v krajini, kar bi morali upoštevati pri upravljanju populacij prostoživečih vrst.
Keywords: domača mačka, plenjenje, prostoživeče živali, invazivne vrste, taksonomska pestrost, funkcionalne lastnosti, habitati, anketa, terenski popis
Published in DKUM: 10.09.2025; Views: 0; Downloads: 49
Full text (3,91 MB) |
9. Razvoj protimikrobnih lastnosti bakterijske nanoceluloze z uporabo bio-osnovanih komponent : magistrsko deloKatja Ravnjak, 2025, master's thesis Abstract: Trajnostnost je trenutno eden izmed najpomembnejših konceptov, kamor sodi načelo zaščite pred izčrpavanjem naravnih virov ter koncept zelene kemije. Z željo po implementaciji le-tega se razvijajo nove tehnologije pridobivanja naravnih materialov, uporaba le-teh ter vpeljava ponovne uporabe odpadnih materialov. Bakterijska nanoceluloza (BC) zaradi skladnosti s tem konceptom ter njenih ugodnih lastnostih pridobiva vse več pozornosti za uporabo. Kljub ugodnim lastnostim pa se pojavlja pomanjkljivost na področju uporabe medicinskih aplikacij ter drugih tehnoloških področij, kjer je zahtevano protimikrobno delovanje, ki ga BC sama po sebi ne izkazuje. V raziskovalnem delu smo se tako osredotočili na modifikacijo BC s protimikrobnimi sredstvi. V ta namen smo si izbrali uporabo kvaternega hitozana (HTCC) ter odpad papirne industrije, ki vsebuje lignosulfonat (O-LS), kar je v skladu s konceptom trajnostnosti. Uporabljen HTCC je bil komercialno pridobljen kemijsko očiščen proizvod, medtem ko smo O-LS uporabili v obliki odpada papirne industrije podjetja Mondi, zaradi česar predvidevamo, da so poleg le-tega v sledovih prisotne še druge kemijske spojine. BC membrane, ki smo jih uporabili za modifikacijo so bile komercialno pridobljene, ki smo jih nadalje pripravili v dveh različnih oblikah – kot membrane in kot niti. Modifikacijo smo potrdili s sledečimi metodami: atenuirana popolna refleksija infrardeče spektroskopije s Fourierevo transformacijo (ATR-FTIR), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), potenciometrična titracija, goniometrija, optična mikroskopija, vrstična elektronska mikroskopija (SEM), navzemanje vode (WU),
mehanska testiranja, protimikrobna testiranja. S pomočjo poglobljene analize smo potrdili spremembe v lastnostih BC v odvisnosti od strukture (membrana vs. nit) ter protimikrobno delovanje BC membran za S. aureus in S. epidermidis pri BC membrani modificirani z O-LS ter protimikrobno delovanje za S. aureus pri BC membrani modificirani s HTCC. Protimikrobno delovanje pri BC modificirani s HTCC je zagotovila kvaterna dušikova skupina v molekuli HTCC, pri BC modificirani z O-LS pa prisotnost fenolne spojine (prisotnost obeh smo potrdili z ATR-FTIR analizo). Z modifikacijo smo pridobili ultra čist, trajnostni material s protimikrobnim delovanjem, ki ima potencialno uporabno vrednost v medicini, kot tudi na drugih področjih kjer je tovrstna aktivnost zaželena.
Keywords: bakterijska nanoceluloza, hitozan, lignosulfonat, protimikrobne lastnosti
Published in DKUM: 08.09.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (6,78 MB) |
10. Razvoj in karakterizacija superhidrofobnega geopolimernega kompozitaOskar Abram, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo zajema razvoj trajnostnega superhidrofobnega geopolimernega kompozita za izboljšanje funkcionalnosti tradicionalnih gradbenih materialov, kar je tudi njen namen. Za pripravo geopolimernih mešanic smo uporabili industrijske odpadke, ki imajo nižji ogljični odtis v primerjavi s portlandskim cementom, kot je na primer elektrofiltrski pepel. V eksperimentalnem delu smo pripravili štiri različne mešanice geopolimernega betona, ki smo jim dodajali različne količine polidimetilsiloksana in jih primerjali z referenčno mešanico. Površine vzorčnih materialov smo obdelali s superhidrofobnim premazom na osnovi polidimetilsiloksana, heksana in mikrodelcev (silicijev dioksid). Testirali smo mehanske lastnosti, kontaktne kote in mikrostrukturo površine. Rezultati so pokazali, da se z dodajanjem polidimetilsiloksana in nanosom premaza poveča kontaktni kot nad 150°, kar kaže na uspešno doseženo superhidrofobnost, medtem ko so tlačne trdnosti pri večjih deležih polidimetilsiloksana nekoliko nižje. SEM analiza je potrdila prisotnost hierarhičnih struktur, značilnih za Cassie-Baxterjev režim mokrenja. Rezultati zaključnega dela kažejo, da je z ustrezno kombinacijo materialov in kemikalij možno razviti geopolimerne betone z izboljšanimi funkcionalnostmi in visoko trajnostjo.
Keywords: geopolimer, elektrofiltrski pepel, superhidrofobnost, mehanske lastnosti, kontaktni kot
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (2,78 MB) |
