1. Medene pijače in senzorično vrednotenje medenih likerjev : Magistrsko deloKarin Glazer, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na iskanje odgovora, kako na všečnost
medenega likerja vpliva uporabljena vrsta medu in alkoholna stopnja likerja. Pripravili
smo šest vzorcev medenih likerjev; uporabili smo akacijev, hojev in kostanjev med ter
pripravili medeni liker z alkoholno stopnjo 24 in 31 vol. %. Zanimalo nas je še, kako spol
in starost pokuševalcev vplivata na všečnost barve, bistrosti, vonja, konsistence, okusa,
pookusa, alkoholne stopnje, izbire medu in skupnega vtis. Rezultati so pokazali, da je bil
najbolj všečen medeni liker z dodatkom kostanjevega medu (ne glede na alkoholno
stopnjo), ki je bil bister, jantarjevo rjave barve z zlatim odtenkom ter značilno grenkim
okusom in pookusom. Zgolj minimalno slabše je bil ocenjen hojev medeni liker. Spol
pokuševalcev ni imel vpliva na oceno izbranih senzoričnih parametrov medtem ko se je
starost pokuševalcev potrdila kot pomemben dejavnik. Največ najnižjih ocen je prejel
vzorec medenega likerja z dodatkom akacijevega medu, ne glede na alkoholno stopnjo,
kar lahko povežemo z njegovo svetlo barvo in prisotno motnostjo. Uspeh pokuševalcev
pri prepoznavanju v likerju uporabljene vrst medu je bil slab; pri nobenem posameznem
vzorcu ni presegel 50 %. Keywords: medene pijače, medeni likerji, prepoznavanje, senzorične lastnosti, pokuševalec Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (2,79 MB) |
2. Primerjava lastnosti produktov pridobljenih s hidrotermalno karbonizacijo in torefikacijo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMatej Zazijal, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo želeli primerjati postopka hidrotermalne karbonizacije in torefikacije ter lastnosti končnih produktov. Surovini, ki smo ju toplotno obdelali, sta bili papirni in biološki mulj iz papirne industrije. Preverili smo tudi, kakšen je efekt predhodne obdelave mulja z alkoholnim kisom. Hidrotermalno karbonizacijo smo izvedli pri 250 °C z različnima reakcijskima časoma, in sicer 2 h in 4 h. Torefikacijo smo izvedli v atmosferi z dušikom in atmosferi z ogljikovim dioksidom, pri čemer smo vzorce enkrat segreli do 250 °C, drugič pa do 350 °C.
Analiza plinov, ki so se sproščali med torefikacijo, je pokazala, da je ogljikov dioksid tisti plin, ki nastaja v največji meri. Iz elementne analize je razvidno, da se delež ogljika v toplotno obdelanih vzorcih poveča, razmerje H/C in O/C pa se zmanjša. Razmerje goriva je dosti večje pri vzorcih, obdelanih s torefikacijo. Toplotna obdelava zviša kurilno vrednost. Nakisani vzorci so imeli po večini višjo kurilno vrednost. Z višjo temperaturo in daljšim časom obdelave praviloma dobimo oglje, ki ima višjo kurilno vrednost in energijsko gostoto. Največje masne in energijske izkoristke smo dobili pri torefikaciji na 250 °C, na izkoristek pa sta najbolj vplivala temperatura torefikacije in vrsta obdelovanega materiala. Glede na FTIR-spektre sklepamo, da so se celuloza, hemiceluloza in lignin med toplotno obdelavo v večini razgradili. Izmerili smo tudi vrednost pH in prevodnost ter določili vsebnost nutrientov v procesnih tekočinah, ki smo jih dobili s hidrotermalno karbonizacijo. Keywords: termična obdelava, torefikacija, hidrotermalna karbonizacija, odpadki papirne industrije, analiza plinov, gorivne lastnosti Published in DKUM: 15.01.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (3,67 MB) |
3. Karakterizacija deformacijskega in mehanskega obnašanja avksetičnega kompozitnega metamateriala : diplomsko deloMiha Kolar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Prispevek predlaga inovativen večmaterialen pristop za vpeljavo avksetičnega obnašanja v področje sintaktičnih pen. Z natančnim oblikovanjem velikosti, oblike in orientacije sintaktične pene je bilo doseženo avksetično deformacijsko obnašanje. Najprej so bili iz ekspandiranega perlita in mavca izdelani šestkotni elementi v obliki peščene ure, nato pa je bil avksetični vzorec teh elementov razporejen v škatlo iz nerjavnega jekla. Prazni prostori med vložki so bili zapolnjeni z aluminijevo zlitino (A356) s pomočjo uporabe tehnike proti gravitacijskega litja. Vliti avksetični kompozit je imel gostoto 1,52 g/cm3. Izdelan preizkušanec je bil nato deformiran s kvazi-statično obremenitvijo, da bi lahko okarakterizirali njegovo deformacijsko obnašanje in določili njegove mehanske lastnosti, zlasti Poissonovo število. Deformacija kompozita je bila avksetična s Poissonovim številom -1,04. Za boljše razumevanje mehanizma in zagotavljanje možnosti za nadaljnjo optimizacijo geometrije so bile izvedene računalniške simulacije po metodi končnih elementov. Keywords: avksetične celične strukture, sintaktične pene, eksperimentalno testiranje, mehanske lastnosti, Poissonovo število Published in DKUM: 06.12.2024; Views: 0; Downloads: 24
Full text (2,63 MB) |
4. |
5. Sodobne transportne oblike za formulacijo aktivnih substanc v kozmetični industriji : magistrsko deloAnja Košak, 2024, master's thesis Abstract: Liposomi, sferični mehurčki s fosfolipidno membrano in omogočajo enkapsulacijo različnih snovi z nadzorovanim sproščanjem. Zato so obetavni za različne aplikacije, vključno s kozmetično industrijo. Polisaharidi, naravni polimeri monosaharidov, so cenjeni v kozmetiki zaradi svojih vlažilnih in teksturnih lastnosti. Polisaharidna prevleka na liposomih lahko poveča njihovo stabilnost, zagotovi ciljno dostavo in nadzorovano sproščanje enkapsuliranih učinkovin.
V magistrski nalogi smo sintetizirali liposome s polisaharidnimi prevlekami in vgrajenim ekstraktom mangovih olupkov (MNG). Uporabili smo polisaharide alginat, biosaharid gumi-1 in tara gumi ter proučevali vpliv koncentracije posameznega polisaharida in čas tvorbe prevleke na karakteristike pridobljene liposomske formulacije. Določevali smo zeta potencial, velikost delcev, polidisperzni indeks (PDI), učinkovitost enkapsulacije MNG in kinetiko sproščanja MNG iz liposomov.
Rezultati so pokazali, da se povprečna velikost delcev povečuje tako z naraščajočim časom tvorbe polisaharidne prevleke, kot tudi z naraščajočo koncentracijo testiranega polisaharida. Zeta potencial vseh liposomskih formulacij brez ali s polisaharidnimi prevlekami je bil izven območja –30 mV in +30 mV, kar potrjuje, da so bile vse pripravljene formulacije stabilne. Višje koncentracije polisaharidov so povzročile manjšo monodisperznost zaradi debelejše prevleke. Pri višjih koncentracijah polisaharidov so bili povprečni premeri delcev višji zaradi tvorbe debelejše prevleke, prav tako so bile vrednosti PDI višje, kar nakazuje na manj enakomerno velikostno porazdelitev.
Izmed testiranih polisaharidnih prevlek za stabilizacijo liposomov smo najboljše karakteristike za potencialno uporabo v kozmetični industriji dosegli z alginatno prevleko, in sicer s koncentracijo 8 mg/mL. Pri tem smo potrdili stabilno formulacijo funkcionaliziranih liposomov z enakomerno velikostno porazdelitvijo delcev s povprečnim premerom 2483,76 nm. Učinkovitost enkapsulacije MNG v liposome prevlečene z alginatno prevleko je znašala 59,45 % Liposomi z alginatno prevleko so izkazovali najboljši profil sproščanja MNG, pri čemer se je iz njih po 24 h sprostilo 97,47 % MNG. Prav tako je losjon z liposomi z vgrajenim MNG z alginatno prevleko izkazal najboljše inhibitorne lastnosti proti testiranim bakterijam Escherichia coli in Staphylococcus aureus ter najnižje vrednosti peroksidnega števila, kar nakazuje na uspešni zaviralni učinek oksidacije maščob v pripravljenem losjonu. Tako liposomi z vgrajenim MNG in alginatno prevleko predstavljajo sodobno transportno obliko za kozmetične aplikacije. Keywords: mangov ekstrakt, liposomi, enkapsulacija, sproščanje, inhibitorne lastnosti Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 12
Full text (3,11 MB) |
6. Vpliv osebnosti na vodenjeMojca Mihec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Vodje imajo v organizacijah ključno vlogo, saj povezujejo zaposlene z vodstvom in dosegajo cilje podjetja. Osebnostne lastnosti imajo pomembno vlogo pri vodenju, oblikovanju vedenja, odločitev in interakcij. Osebnost vpliva tudi na komunikacijske tehnike, reševanje konfliktov in motivacijo. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali vpliva osebnost na značilnosti vodenja. V prvem delu smo opredelili, kaj je vodenje, funkcije managementa, modele in teorije vodenja ter stile vodenja. Opredelili smo tudi osebnost, osebnostne lastnosti, področja osebnostne strukture ter introvertiranost in ekstravertiranost. Ugotavljali smo, kakšen je vpliv osebnosti na neposredno vodenje, komuniciranje, motiviranje in skupinsko delo. V aplikativnem delu smo izvedli intervjuje z več vodji, skozi katere smo spoznali, kakšni so vplivi njihovih osebnosti. Ugotovili smo, da imajo introvertirani in ekstravertirani vodje edinstvene prednosti in pristope, vendar se razlikujejo v odločanju, dinamiki timskega dela in motivaciji zaposlenih. Introvertirani vodje se osredotočajo na notranjo refleksijo, medtem ko ekstravertirani vodje uspevajo v okoljih sodelovanja. Vodje prilagodijo svoje stile vodenja tako, da se ujemajo s svojimi značilnostmi, s čimer navdihujejo in krepijo svoje ekipe. Introvertirane vodje odlikuje globoko razmišljanje, strateško načrtovanje in sprejemanje premišljenih odločitev. Zaposlene motivirajo z zgledom in individualizirano pozornostjo. Vendar pa lahko njihova zadržana narava omeji njihovo sposobnost spodbujanja velikih skupin. Raje imajo strukturirano in dobro načrtovano timsko delo, v izziv jim je spodbujati hitre in obsežne skupine. Njihova komunikacija pogosto poteka prek pisnih sporočil ali ena na ena. Ekstravertirani vodje vodijo odločno, z veliko navdušenja in energije. Svoje ekipe motivirajo z javnim priznanjem in kolektivnim navdušenjem, da ustvarijo delovno okolje z visoko energijo. Bolje uspevajo v energičnih, sodelujočih timskih okoljih ter dajejo prednost verbalni komunikaciji in pogostim interakcijam. Keywords: vodenje, stili vodenja, osebnostne lastnosti, temperament, introvertirani vodje, ekstravertirani vodje. Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 130; Downloads: 58
Full text (1,53 MB) |
7. Vpliv kovin na protibakterijsko učinkovitost taninov : magistrsko deloMiha Fermišek, 2024, master's thesis Abstract: Tanini so sekundarni metaboliti višjih rastlin. Pri rasti in razvoju rastlin ne sodelujejo, pač pa je njihova glavna naloga varovanje rastlin pred rastlinojedci in drugimi napadalci iz okolja. Po svoji strukturi in lastnostih so si zelo različni, kar jim omogoča tvorbo koordinacijskih spojin z raznimi kovinskimi ioni, kompleksacijo s proteini, obenem pa kažejo tudi dobre protimikrobne lastnosti. Ravno zaradi slednjih se danes vse pogosteje uporabljajo kot potencialne protimikrobne učinkovine. Eksperimentalno delo je zajemalo karakterizacijo izbranega seva Escherichia coli, čemur je sledilo določanje minimalne inhibitorne koncentracije (MIC) čistih taninov (veskalagin, kastalagin, veskalin, kastalin in galna kislina) ter vodnega kostanjevega ekstrakta Farmatan. Nato smo preučevanim taninom in ekstraktu dodali še kovinske ione različnih koncentracij in spremljali njihov vpliv na vrednost MIC. V obeh postopkih smo določili vrednosti MIC z metodama turbidimetrije in dodajanjem jodonitrotetrazolijevega klorida (INT barvilo).
Na začetku smo okarakterizirali izbran sev E. coli tako, da smo izrisali umeritveno in rastno krivuljo. Z umeritveno krivuljo smo določili enačbo premice, katero smo uporabili v vseh nadaljnjih korakih dela. Rastno krivuljo pa smo izrisali ob pripravi primerne redčine bakterijske kulture. Za to smo morali pomerjati optično gostoto (OD) skozi daljši čas (3 dni).
Čiste tanine in kostanjev ekstrakt smo pripravili v različnih koncentracijah in določili vrednosti MIC posameznih učinkovin potrebne za zaviranje rasti E. coli. Dobljene vrednosti MIC po metodi turbidimetrije so bile za veskalagin: 0,112 ± 0,074 g/L; kastalagin: 0,217 ± 0,093 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,200 ± 0,748 g/L; in Farmatan: 0,794 ± 0,213 g/L. Z dodatkom INT barvila, pa so bile za veskalagin: 0,138 ± 0,070 g/L; kastalagin: 0,171 ± 0,019 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,333 ± 0,745 g/L; in Farmatan 0,481 ± 0,030 g/L. V nadaljevanju smo uporabljenim taninom in ekstraktu dodali različne koncentracije kovinskih ionov Fe(II), Fe(III), Cu(II), Mn(II), Zn(II) in Ni(II) in z enakima metodama spremljali vpliv na MIC vrednosti. Iz dobljenih rezultatov je bilo razvidno, da so se vrednosti MIC večine vzorcev ob dodatku kovinskih ionov dvignile. To nakazuje na interakcije med kovinskimi ioni ter tanini, saj pride do nastanka koordinacijskih spojin, kar vpliva na protibakterijsko aktivnost taninov. Keywords: tanini, hidrolizirajoči tanini, protibakterijske lastnosti, kovinski ioni, minimalna inhibitorna koncentracija, Escherichia coli Published in DKUM: 18.04.2024; Views: 248; Downloads: 37
Full text (3,99 MB) |
8. Analiza mehanske in kemijske obstojnosti različnih recikliranih in bio-osnovanih termoplastov kot osnova za izbiro materiala izdelka BO Daily : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeNastja Hriberšek, 2024, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomske naloge smo se ukvarjali z izbiranjem primernega polimernega materiala za izdelavo posode za dnevno zbiranje organskih odpadkov - BO Daily. Preučevali smo vplive različnih mehanskih in kemijskih lastnosti teh materialov na funkcionalnost in izgled končnega izdelka. Izbirali smo med štirimi različnimi termoplasti, ki so bio-osnovani ali reciklirani oz. vsebujejo del recikliranega materiala. Izbrani materiali so se med seboj razlikovali po deležu reciklata in načinu pridobivanja recikliranega materiala. En material je bil bio-osnovan. Na podlagi vseh izvedenih testiranj smo prišli do zaključka, da so se mehanske lastnosti najbolj spreminjale materialu poliamidu (PA). Na osnovi testiranj se je izkazal za najbolj krhkega – končni izdelek iz PA je ob spustu z višine počil, kar bi lahko predstavljalo nevarnost za uporabnika. Material je tudi higroskopičen, nase veže vlago in spreminja dimenzije. Zato smo ga izključili iz nabora potencialnih materialov za izdelavo končnega izdelka. Kot najustrezejši se je po izvedbi vseh testiranj izkazal polipropilen (PP) ECO Meplen, ki smo ga dokončno izbrali kot material za izdelavo posode za zbiranje organskih odpadkov, Bokashi Organko Daily. Keywords: industrijski reciklat, popotrošniški reciklat, bio-osnovan material, mehanske lastnosti, kemijska obstojnost Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 255; Downloads: 19
Full text (2,76 MB) |
9. Osebnostne lastnosti zaposlenega in zahteve delovnega mesta v podjetju Cookinox d. o. o.Katarina Ličen, 2023, undergraduate thesis Abstract: Osebnostne lastnosti edinstveno definirajo posameznika in se razvijajo skozi celotno življenje, zaradi česar so ključni elementi družbene raznolikosti. Različne osebnosti namreč pomenijo diverzijo ljudi, ki se med seboj razlikujejo tudi po osebnostnih lastnostih, ki vplivajo na človekovo odzivanje in delovanje na delovnem mestu ali v okolju. Najlažje jih predstavimo s pomočjo McCraeavejih in Costajevih štirih skupin ali Christopherjevega in Martinovega trikomponentnega modela. Bolj podrobno pa poznamo Big Five model osebnosti, superfaktor osebnosti, 16 osebnosti, temperamente ter 16 faktorjev osebnosti. Osebnost in zahteve delovnega mesta so med seboj povezane, saj slednje opazno vplivajo na način vedenja in uspešnost posameznika na delovnem mestu. Zahteve delovnega mesta vključujejo vse značilnosti delovnega mesta in so tako imenovani napovedovalci načina dela. Slednji namreč napovedujejo in se kažejo pri obremenjenosti z delom, delovni uspešnosti, stopnji pridobljenega znanja, nadzoru lastnih odzivov, posameznikovih sposobnostih in naravi delovne naloge. Delovne zahteve delimo na zahteve po izzivih in ovire pri delu. Zahteve po izzivih prikazujejo premagovanje delovnih ovir, motivacijo za osebno rast, višji dobiček, opravljanje dela in se vedno bolj vpeljujejo v sama podjetja, medtem ko se ovire pri delu lahko pojavljajo redneje ali s časovno spremenjenostjo. Tiste z rednejšim ponavljanjem imenujemo stabilne, saj jih skozi čas posamezniki ne opazijo več. Časovno spremenjene pa imenujemo motnje, saj predstavljajo moteči dejavnik v postopku dela. Z raziskavo smo ugotovili, da ima podjetje Cookinox d.o.o. visoko stopnjo skladnosti osebnostnih lastnosti in zahtev delovnega mesta. Podjetje bi obstoječa neskladja lahko rešilo s svetovanjem usposobljenih zunanjih strokovnjakov, s testi osebnosti, premestitvijo na enakovredno delovno mesto ter z različnimi pogovori. Keywords: osebnostne lastnosti, zahteve delovnega mesta, neskladje, Cookinox d.o.o Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 243; Downloads: 30
Full text (1,57 MB) |
10. Testiranje funkcionalnih materialov za podjetje Tekstina d.o.o. : diplomsko deloKatja Berden, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo zajema testiranje različnih tekstilnih materialov, izdelanih v podjetju TEKSTINA d. o. o, ki je sicer proizvajalec različnih tekstilnih materialov za potrebe visoke mode, tkanin za posteljno perilo in tkanin z visoko funkcionalno vrednostjo. Prav slednja prestavljajo vse večji izziv na trgu, saj morajo tovrstni izdelki izpolnjevati različne funkcionalnosti, ki pa so povezane tako s samim substratom, njegovimi fizikalno-kemijskimi značilnostmi, kakor tudi s samim načinom obdelave.
Preskusi zajemajo določanje površinske mase, debeline, pretržne sile in raztezka, nagnjenosti k pilingu, določanje sprememb tekom drgnjenja materiala ob abrazivno sredstvo, vodoodbojnosti, določanje dihalnih sposobnosti (prehod vlage, toplote, zraka skozi material), vpojnosti in preverjanje končnih uporabnih lastnosti v smislu obstojnosti barve na pranje in drgnjenje in dimenzijske spremembe.
Na osnovi opravljenega eksperimentalnega dela in posledično pridobljenega relativno velikega števila podatkov je opredeljena funkcijska sposobnost vsake od testiranih tkanin. Keywords: Laboratorijsko preskušanje, tkanine, tehnična specifikacija, mehansko-kemijske lastnosti. Published in DKUM: 28.02.2024; Views: 223; Downloads: 14
Full text (2,20 MB) |