| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uveljavljanje zahtevkov v zvezi z nepremičninami v stečaju s pregledom aktualne sodne prakse
Jerneja Požar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila in razložila skupna pravila v postopkih zaradi insolventnosti, podrobneje opisala potek in pravne posledice stečajnega postopka nad pravno osebo, ki je insolventni dolžnik. Pojasnila sem pojem ločitvenih upnikov in pomen pravočasne prijave zavarovanih terjatev oziroma ločitvenih pravic za pridobitev procesne legitimacije. Dotaknila sem se tudi vloge stečajnega upravitelja, na katerega se prenesejo pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Izpostavila sem posebej izločitveno pravico na nepremičnini, ki je v drugi točki prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP opredeljena kot pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik. Izločitveni upnik ima od insolventnega dolžnika pravico zahtevati, da prizna njegovo lastninsko pravico na nepremičnini. Opisala sem tudi pravni institut v korelaciji z insolvenčnim pravom, ki je izjema od pravila, da so navadne oziroma obligacijske terjatve upnikov v stečaju poplačane sorazmerno. Gre za vzajemno neizpolnjene dvostransko vzajemne pogodbe, za katere z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo materialnopravne posledice stečaja. Posebej sem osvetlila nevarnost neurejenega zemljiškoknjižnega stanja, kjer nepremičnina lahko brez vednosti oziroma zaradi pasivnosti lastnika konča v stečajni masi. Izpostavila sem pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo in stališča novejše teorije za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Obravnavala sem tudi prisilno zastavno pravico (hipoteko), ki nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo in opisala razmerje med imetnikom prisilne hipoteke in originarnim lastnikom oziroma imetnikom pričakovalne pravice. Nazadnje sem predstavila pomen zaznambe stečaja in na kratko pojasnila prodajo nepremičnine v stečajnem postopku. V diplomski nalogi sem naredila pregled nekaterih aktualnih judikatov, ki so prispevali s tehtnimi in konstruktivnimi argumenti k teoretični razlagi in obravnavi pravnih pravil, ki se navezujejo na zgoraj opisano obravnavano tematiko.
Keywords: stečajni postopek, ločitvene in izločitvene pravice, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, vknjižba lastninske pravice, nevknjiženi lastnik, prisilna hipoteka, lastninska pravica v pričakovanju
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1781; Downloads: 316
.pdf Full text (1,87 MB)

2.
Varstvo imetnika lastninske pravice na nepremičnini v pričakovanju v razmerju do imetnika prisilne hipoteke
Katarina Vukelić, 2017, master's thesis

Abstract: Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Splošni pogoji za učinkovit prenos lastninske pravice s pravnim poslom so: obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla, s katerim se imetnik pravice zaveže prenesti pravico na drug subjekt, odsvojitelj mora imeti sposobnost, da lahko veljavno in učinkovito razpolaga z lastninsko pravico, obstajati mora razpolagalni pravni posel in izpolnjeni morajo biti drugi pogoji, ki jih določa zakon (na nepremičninskem področju je to vpis v zemljiško knjigo). Ne glede na zakonsko dikcijo, ki ne dopušča dvoma o pogojih, ki morajo biti za pridobitev lastninske pravice izpolnjeni, je sodna praksa iznašla lastninsko pravico v pričakovanju. Gre za vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko je pravnoposlovni pridobitelj lastninske pravice kljub odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo, že deležen določenega lastninskega varstva. V magistrskem delu se ukvarjam z učinki lastninske pravice v pričakovanju v razmerju do prisilne hipoteke. Prisilna hipoteka lahko nastane v postopku izvršbe, v postopku zavarovanja ali na podlagi predhodne odredbe. Vse prisilne zastavne pravice nastanejo v posebni situaciji, ki se pomembno razlikuje od okoliščin, v katerih nastane pogodbena hipoteka. Kupec, ki pred začetkom stečajnega postopka odsvojitelja, razpolaga z notarsko overjeno zemljiškoknjižno listino, ima (lahko) izločitveno pravico oziroma neposredno vknjižbeno pravico. Če nepremičnina ne spada v stečajno maso in tako ne služi poplačilu upnikov v stečajnem postopku, je logično, da upnik tudi v izvršbi ne more poseči po tej nepremičnini, da bi dosegel poplačilo svoje terjatve. Imetniku lastninske pravice v pričakovanju je tako zagotovljeno varstvo v izločitveni pravdi. Imetnik lastninske pravice v pričakovanju pa izkazuje pravico, ki izvršbo preprečuje. Upravičen je torej tudi do ugovora tretjega. Prav tako ima pravni interes za uveljavljanje zahtevka za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice in za vložitev izbrisne tožbe.
Keywords: lastninska pravica, pravni posel, lastninska pravica v pričakovanju, prisilna hipoteka, stečajni postopek
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 2092; Downloads: 182
.pdf Full text (989,33 KB)

3.
KONCEPT UČINKOVANJA LASTNINSKE PRAVICE V NOTRANJEM IN ZUNANJEM RAZMERJU
Jani Slapnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Z diplomsko nalogo skušam predstaviti na novo uveljavljeni koncept prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju, ki se kaže predvsem v drugačnem pogledu na pomen izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila v povezavi z učinkovanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v določenih pravnih razmerjih. Koncept namreč temelji na stališču, da v določenih pravnih razmerjih lastninska pravica na nepremičnini preide na pridobitelja že pred samo vknjižbo pravice v zemljiško knjigo, s čimer prihaja do neke vrste odmika od do sedaj splošno uveljavljenega načela, ki temelji na konstitutivnosti zemljiškoknjižnega vpisa. Na utemeljitvah novega koncepta v povezavi z novelirano ureditvijo izbrisne tožbe je v nalogi predstavljen tudi institut lastninske pravice v pričakovanju, ki ga materialna zakonodaja sicer ne ureja, je pa nastal kot posledica razvoja pravne teorije in z njo povezane sodne prakse. V diplomskem delu so uvodoma predstavljene temeljne značilnosti lastninske pravice, pogoji za njeno pridobitev vključno s pomenom vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo ter v nadaljevanju skozi sodno prakso predstavljen koncept razvoja prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju. Ker gre v osnovi za nov pogled na pomen učinkovanja lastninske pravice v določenih pravnih razmerjih, je namen diplomske naloge takšna razmerja osvetliti ter znotraj njih upoštevajoč nova spoznanja teorije in prakse, predstaviti možnosti glede pravne zaščite predvsem s stališča pridobitelja lastninske pravice. Razmišljanja o učinkih, ki jih ima izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo v določenih pravnih razmerjih skušam na koncu diplomskega dela prenesti tudi v reševanje kolizije dveh stvarnih pravic na nepremičnini.
Keywords: pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, lastninska pravica v pričakovanju, koncept prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju, izbrisna tožba
Published in DKUM: 26.05.2017; Views: 1778; Downloads: 317
.pdf Full text (415,47 KB)

4.
Upnik v zemljiškoknjižnem postopku
Mateja Kosirnik, 2016, master's thesis

Abstract: Pravni sistem mora zagotavljati varstvo obeh enakopravnih pogodbenih partnerjev, upnikov in dolžnikov. V nalogi je tako predstavljeno varstvo upnikovih pravic s pomočjo zemljiškoknjižnih inštitutov.. Pri vrstah vpisov so izpostavljeni problemi vknjižb, zaradi katerih pravice niso pravočasno vidne. Opozorjeno je na problem deklaratornih vpisov, kjer upnik ni vselej pravočasno seznanjen z obstojem pravic. Obravnavane so predznambe v povezavi s postopkom zavarovanja. Pri zaznambah je poudarek na zaznambi izvršbe in zaznambah v postopku zavarovanja. Posebej je izpostavljen upnikov položaj v primeru prisilne izterjave iz zastavljene nepremičnine, problem prezrtih prisilnih hipotek. Opozorjeno je na prekomerno nesorazmerje med varstvom imetnika pričakovane pravice in zaupanjem v zemljiško knjigo pri upoštevanju lastninske pravice v pričakovanju, ki po stališču sodne prakse prevlada nad evidentnim stanjem v zemljiški knjigi. Narejena je primerjava zemljiškoknjižnega postopka v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Samo hiter način delovanja tako izvršbe, kakor tudi zemljiške knjige, omogoča varstvo pravic upnika in krepi zaupanje v pravno državo in v pravosodje. Predstavljeni so ukrepi, uvedeni za pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter predlagane rešitve v izogib morebitni odškodninski odgovornosti države.
Keywords: upnik, dolžnik, izvršba, zemljiška knjiga, terjatev, stvarna pravica, hipoteka, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pravni prednik, vrstni red reševanja zadev, vknjižba, plomba, predznamba, zaznamba, prepoved odtujitve in obremenitve, sklep o izvršbi, lastninska pravica v pričakovanju, vročanje, prezrte hipoteke, ugovor tretjega, sodna praksa
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 2223; Downloads: 356
.pdf Full text (1,51 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica