Search the digital library catalog

Abstract: Etažna lastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki vključuje tudi souporabo skupnih delov nepremičnine, kar zahteva vzpostavitev posebnega pravnega režima in sodelovanje med etažnimi lastniki. Kadar pride do kolizije pravice posameznega etažnega lastnika do svobodne uporabe in razpolaganja s svojo nepremičnino ter pravico skupnosti etažnih lastnikov do mirnega bivanja, bo zakonodajalec dal prednost varstvu skupnega interesa in omejil uresničevanje lastninske pravice posameznika. Pri oblikovanju etažne lastnine v večstanovanjskih stavbah je ključnega pomena jasna opredelitev posameznih delov stavbe, splošnih skupnih delov ter posebnih skupnih delov stavbe. Posamezni del stavbe v etažni lastnini je samostojna nepremičnina in jo lastnik kot tako lahko proda, podari, obremeni s hipoteko, oddaja v najem ali kako drugače pravno razpolaga z njo. Ob tem se pravice na pripadajočih skupnih delih prenašajo sorazmerno in avtomatsko, saj pripadajo vsakokratnemu lastniku posameznega dela. Zakonodaja dopušča spremembo skupnih delov stavbe, v kolikor vsi etažni lastniki sklenejo pisni sporazum, s katerim se dogovorijo, da se določen skupni del pripoji posameznemu delu ali iz skupnega dela nastane nov posamezni del, na primer spremenijo podstrešni del v stanovanjsko enoto. Lastnik posameznega dela etažne lastnine lahko svojo nepremičnino oddaja v kratkoročni najem preko registrirane dejavnosti sobodajalstva, pri čemer mora pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti soglasje najmanj tri četrtine etažnih lastnikov ter soglasje vseh tistih etažnih lastnikov, katerih zidovi ali stropi mejijo na njegovo stanovanjsko enoto. Cilj zakonodaje je ohranjanje miru, kakovosti bivanja ter zaščita ostalih stanovalcev večstanovanjske stavbe. Promet s posameznimi deli v etažni lastnini je v praksi pogosto povezan z najemom hipotekarnega kredita. Pri ustanovitvi hipoteke na nepremičnini ločimo primere, ko se ta vzpostavlja na nepremičnini, na kateri etažna lastnina še ni oblikovana, od primerov, ko je etažna lastnina že vzpostavljena. Kadar je hipoteka ustanovljena na celotni nepremičnini in se šele kasneje oblikuje etažna lastnina, hipoteka po zakonu (ex lege) preide na vse novo nastale posamezne dele etažne lastnine. Posamezni deli stavbe v etažni lastnini se štejejo za samostojne nepremičnine, kar pomeni, da lahko vsak lastnik posameznega dela na svojem posameznem delu ustanovi hipoteko ali drugo stvarno pravico brez soglasja ostalih etažnih lastnikov. Promet z nepremičninami, njihovo lastništvo in uporaba so v Sloveniji predmet različnih oblik obdavčitve, ki se med seboj razlikujejo glede na naravo nepremičnine in okoliščine transakcije. Prodaja posameznega dela v etažni lastnini, kot so stanovanja, poslovni prostori ali parkirna mesta, nosi določene davčne obveznosti, ki jih morata stranki prodajne pogodbe razumeti že ob sklepanju pravnega posla. Obdavčitev je odvisna od dejavnikov, kot so status zavezanca, namen uporabe, časovna komponenta lastništva ter vrsta nepremičnine. Ključne davčne obveznosti, ki lahko pridejo v poštev pri prodaji stanovanja, so davek na promet nepremičnin (DPN), davek na dodano vrednost (DDV) in dohodnina od dobička iz kapitala pri fizičnih osebah. Razumevanje njihove medsebojne izključenosti ali kumulativne uporabe je bistveno za uspešno prodajo posameznega dela v etažni lastnini.
Keywords: Etažna lastnina, posamezni deli stavbe, kratkoročno oddajanje v najem, hipotekarno zavarovanje, investicijska gradnja, davek na promet nepremičnin, davek na dodano vrednost, davek na dobiček iz kapitala.
Published in DKUM: 16.10.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (817,41 KB)

Abstract: Energetska prenova večstanovanjskih stavb z vidika etažne lastnine predstavlja enega izmed osrednjih izzivov pri izvajanju ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v stavbnem fondu in doseganju zastavljenih podnebnih ciljev. Pravni okvir sicer spodbuja izboljšanje energetske učinkovitosti, a hkrati razkriva vrsto sistemskih ovir, zlasti pri odločanju večjega števila etažnih lastnikov, neurejenih zemljiškoknjižnih stanjih, pomanjkljivi tehnični podpori ter omejenem dostopu do financiranja. Prenove stavb, ki so del kulturne dediščine, zavzemajo posebno mesto v okviru razprave o energetski sanaciji, saj predstavljajo poseben izziv pri iskanju ravnotežja med varstvom arhitekturnih in zgodovinskih vrednot ter doseganjem sodobnih energetskih standardov, kar pogosto pomeni večjo kompleksnost in potrebo po individualiziranih pristopih. Pridobivanje soglasij etažnih lastnikov za energetsko prenovo ostaja eden ključnih izzivov v praksi. Postopki odločanja so pogosto zapleteni, zlasti v stavbah z razdrobljenim lastništvom. Veljavna zakonodaja zahteva različno stopnjo soglasja glede na vrsto posega, kar odpira vprašanja razlage in uporabe v praksi Financiranje energetske prenove večstanovanjskih stavb zahteva prilagojen, večplasten pristop. Rezervni sklad praviloma ne zadošča za večje naložbe, zato so ključnega pomena dostopni krediti, nepovratne finančne spodbude ter inovativni modeli. Za uspešno prenovo je zato nujno zagotoviti stabilen in pravno predvidljiv okvir, ki bo omogočal tako individualne kot skupnostne finančne rešitve. Energetska prenova večstanovanjskih stavb ni zgolj tehnični izziv, temveč kompleksno pravno in družbeno vprašanje, ki zahteva usklajevanje različnih interesov, vzpostavitev jasnih pravnih mehanizmov ter zagotovitev celovite podpore etažnim lastnikom.
Keywords: etažna lastnina, energetska prenova stavb, upravljanje skupnih delov stavb, stroški energetske prenove, financiranje energetske prenove, rezervni sklad, javni in zasebni modeli financiranja
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 40
Full text (490,50 KB)

Abstract: Nastanek etažne lastnine je povezan s čedalje večjimi potrebami prebivalstva v mestih, kjer niso imeli več prostora zidati v širino, ampak so zidali v višino. Njeni začetki segajo v konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Pravna ureditev tega področja najprej ni bila dobro urejena, tudi vpis posameznih delov v zemljiško knjigo ni bil možen, zato lahko še danes naletimo na stavbe, ki nimajo urejene etažne lastnine. Etažna lastnina je oblika lastninske pravice, ki predstavlja izjemo od splošnega načela stvarnega prava: superficies solo cedit  načela povezanosti zemljišča in objekta. Poznamo etažno lastnino v ožjem in širšem pomenu. Etažna lastnina v ožjem pomenu predstavlja lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov, v širšem pomenu pa celoto vseh pravnih razmerij glede vseh delov etažne lastnine v določeni stavbi. Področje etažne lastnine urejajo zlasti Stanovanjski zakon, Stvarnopravni zakonik in Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča ter Zakon o zemljiški knjigi. Etažno lastnino predstavljajo posamezni ter skupni deli v stavbi. Skupni deli so lahko splošni skupni deli, ki so namenjeni uporabi vsem etažnim lastnikom, ter posebni skupni deli, ki so namenjeni uporabi le določenim etažnim enotam. Za oblikovanje etažne lastnine je pomembno, da ima stavba vsaj dva ali več posameznih delov ter da so stavba in njeni deli vpisani v kataster nepremičnin. Vpis v kataster se uredi na podlagi elaborata, ki ga po izmeri stavbe izdela geodet. Na podlagi tega elaborata lahko lastnik oz. solastniki zemljišča, na katerem stoji stavba, ki jo želijo etažirati, sklenejo pravni posel za oblikovanje etažne lastine. Etažna lastnina lahko nastane s pravnim poslom ali s sodno odločbo. Pri oblikovanju etažne lastnine se spremenijo položaji nepremičnin in nastanejo nove nepremičnine, zato pride do določenih pravnih posledic.
Keywords: Etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, oblikovanje etažne lastnine, posamezni del, skupni del, sporazum o oblikovanju etažne lastnine, akt o oblikovanju etažne lastnine, sodno oblikovanje etažne lastnine.
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 57
Full text (3,33 MB)

Abstract: Magistrska naloga z naslovom »Ureditev etažne lastnine po noveli SPZ-B ter primerjava z italijansko ureditvijo« je namenjena predvsem lažjemu razumevanju razvoja instituta etažne lastnine na našem ozemlju, ter spremembam, ki so se čez leta uveljavile. Obenem magistrska naloga podrobno opredeljuje italijansko ureditev etažne lastnine in primerjavo le te z aktualno ureditvijo etažne lastnine v Republiki Sloveniji. Etažna lastnina je posebna vrsta lastninske pravice na delu stavbe. Sam pojem se je na našem ozemlju začel razvijati nekje v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Proces uveljavitve je bil v veliki meri podvržen postopku nacionalizacije. Zaradi takšnih okoliščin so nastale posledice, ki se odražajo še danes. Etažna lastnina je sama po sebi vrsta lastninske pravice, ki je urejena v Stvarnopravnem zakoniku. Gre za lastništvo ene stavbe s strani različnih oseb, pri čemer je bistvena funkcionalna celota prostorov. K etažni lastnini vedno spada tudi solastnina na skupnih delih in napravah. Z novelo SPZ-B, ki je bila sprejeta leta 2020, se je v naš pravni sistem uvedel nov institut povezanih nepremičnin. SPZ-B je namenil novemu institutu celotno poglavje, v katerem opredeljuje pravila za nastanek povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin ter prenehanje povezanih nepremičnin. Povezane nepremičnine lahko uvrstimo v poglavje pojavnosti lastninske pravice več oseb. Gre torej za upoštevanje potreb pri urejanju medsebojnih razmerij med lastniki nepremičnin, povezanih z načinom gradnje in urejanjem prostora. To so nepremičnine povezane z načinom gradnje in urejanjem prostora. Gre za nepremičnine, namenjene za skupno rabo več drugih nepremičnin oziroma funkcionalno povezavo dveh nepremičnin. Profesor Juhart je pri novem institutu izpostavil nekaj problemov, ki so neprimernost solastnine oziroma skupne lastnine kot osnovnega pravnega režima. Ločen pravni režim lahko pripelje do cepitve lastninske pravice ter do neučinkovitosti upravljanja. Zanimivo je, kako različno je lahko urejen enak pravni institut v dveh državah, ki ležita na enakem kontinentu, vendar sta imeli različen postopek razvoja. Italija ima v svojem civilnem zakoniku (Codice Civile) napredne določbe s področja etažne lastnine, ki jih je leta 2012, natančneje 12. novembra potrdil odbor za pravosodje (Commissione giustizia) Republiškega senata z novim besedilom zakona o stanovanjskih nepremičninah. Novo besedilo je v pravni red na novo vključilo dokaj inovativne ideje kasacijskega sodišča s področja večstanovanjskih stavb ter dodal nekatera popolnoma nova določila, katera so bila do te točke še nepoznana. Primerjava med ureditvijo v državi Italiji ter Sloveniji jasno prikaže pomanjkljivosti v našem pravnem sistemu, predvsem to, da nismo ažurni v prilagajanju pravne ureditve glede na hiter tehnološki napredek ter hiter napredek na področju gradnje.
Keywords: etažna lastnina, etažni lastniki, zemljiška knjiga, SPZ-B, povezane nepremičnine, Italija, Codice Civile.
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 38
Full text (1,05 MB)

Abstract: Umetna inteligenca (UI), ki vključuje področja, kot so strojno učenje, globoko učenje, konvolucijske in ponavljajoče se nevronske mreže ter procesiranje naravnega jezika, igra ključno vlogo v sodobnem poslovnem svetu. Ta tehnologija temelji na naprednih metodah obdelave in analize velikih količin podatkov in ponuja podjetjem, kot je BTC d. d., možnost za pridobivanje konkurenčne prednosti. Z integracijo UI lahko BTC d. d. izboljša interpretacijo tržnih trendov, optimizira logistične operacije in nadgradi uporabniško izkušnjo. To omogoča boljše razumevanje in napovedovanje potreb strank, optimizacijo zalog in avtomatizacijo komunikacije. Poleg tehnoloških izboljšav UI prinaša tudi pravne in etične izzive, predvsem v upravljanju intelektualne lastnine, ki vključuje patente, blagovne znamke in avtorske pravice. To je bistveno za ohranjanje inovativnosti in zaščito inovacij pred nepooblaščenim kopiranjem ali uporabo. Jasno opredeljeni pravni okviri, ki obravnavajo etična vprašanja, varstvo podatkov in intelektualno lastnino, so ključni za ustvarjanje okolja, ki spodbuja zakonite in etične inovacije. Predstavili smo konkretne predloge za integracijo UI v različne oddelke podjetja BTC d. d., kot so računovodstvo, kadrovanje, logistika in marketing. V naši študiji, ki je vključevala uporabo ChatGPT-4, smo odkrili, da ta oblika umetne inteligence znatno pospešuje generiranje inovativnih idej, kar je ključnega pomena za BTC d. d. Ta sposobnost omogoča hitrejši razvoj in testiranje novih konceptov, s čimer se izboljšuje agilnost in učinkovitost inovacijskega procesa. S pomočjo ChatGPT lahko podjetje bolj učinkovito razume in implementira UI v svoje poslovne strategije. Naše raziskovanje zaključujemo s SWOT analizo in praktičnimi spoznanji o uporabi ChatGPT. UI igra pomembno vlogo v inovacijskem procesu v BTC d. d., saj ne le optimizira obstoječe procese, ampak tudi odpira nove poslovne možnosti in strategije.
Keywords: umetna inteligenca, inovacije, inovacijsko okolje, intelektualna lastnina, BTC d. d., ChatGPT
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 413; Downloads: 174
Full text (1,27 MB)