Search the digital library catalog

Abstract: Družinska podjetja predstavljajo pomemben del gospodarstva po vsem svetu, pri čemer v nekaterih državah dosegajo delež do 90 % vseh podjetij. V Sloveniji so ta podjetja večinoma mikro in majhna podjetja, kar se kaže v njihovi strukturi in načinu delovanja. Posebnost družinskih podjetij je njihova kompleksnost pri vodenju in upravljanju, saj se poslovno in družinsko življenje pogosto prepletata. Obenem so medsebojni odnosi v družinskih podjetjih intenzivnejši kot v drugih podjetjih in vplivajo na delovanje podjetja. Eden izmed izzivov je tudi proces nasledstva, ki ni enostaven in zahteva skrbne priprave, da bi se izognili konfliktom, ki lahko nastanejo zaradi različnih interesov ali pomanjkanja kompetenc družinskih članov. Ločimo nasledstvo v lastništvu in vodstvu, ki lahko poteka sočasno ali ločeno. Prehod podjetja iz ene generacijo v naslednjo predstavlja največjo težavo, saj veliko podjetij te aktivnosti ne preživi. V diplomskem delu bomo na primeru podjetja Ajm d. o. o., preučili, kako lahko pravočasno in načrtno planiranje vpliva na podjetje, da bi nemoteno preživelo obdobje prenosa in delovalo enako uspešno ali še uspešnejše v primerjavi s prejšnjo generacijo. Predstavili bomo njihove ključne mejnike v času delovanja ter predstavili potek prenosa nasledstva iz prve na drugo generacijo. Dodatno bomo predstavili njihove nasledstvene možnosti in načrte za prehod nasledstva podjetja iz druge v tretjo generacijo.
Keywords: družinsko podjetje, prehod nasledstva, lastništvo, vodstvo, medsebojni odnosi v družinskem podjetju, planiranje.
Published in DKUM: 21.10.2024; Views: 0; Downloads: 26
Full text (1,82 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava temo možnosti solastništva delavcev v Sloveniji. Naloga in izbor teme je posledica seznanitve z modelom solastništva zaposlenih v družbi DEWESoft, kot ga poimenuje družba ter njena soustanovitelja. Pravno dosledno gre za možnost vključitve delavcev v osnovni kapital družbe, v kateri so zaposleni. Tako je namen naloge, da skozi posamezna poglavja, ki bi sicer vsako zase lahko predstavljalo homogeno osnovo za nadaljnjo obravnavo, poišče skupne točke, pomembne za solastništvo delavcev, in jih predstavi. Magistrska naloga prikaže možnosti vključitve delavcev v solastništvo pri delniški družbi in družbi z omejeno odgovornostjo, vse od osnovnih institutov pa do zahtevnejših pravnih vidikov, ki se dotikajo solastništva, ter opiše prednosti in omejitve, ki so posledica izbrane pravnoorganizacijske oblike družbe. Naloga nato pojasni pojem solastništva delavcev, ki zajema aspekte delavske participacije, soudeležbe delavcev v družbah in ekonomske demokracije, ter osvetli, zakaj je vključitev delavcev v lastništvo družb sploh smiselna. Osrednji del naloge se osredotoči na predstavitev treh možnih modelov vključitve delavcev v solastništvo družbe. Prikazana je ureditev delniških opcij, udeležba delavcev po Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku in model solastništva Employee Stock Ownership Plan. Prva dva načina vključitve delavcev v lastniški kapital družb sta v Sloveniji že dobro poznana, zato naloga izpostavi večino pomembnih vidikov vsakega ter pri tem povzame dobre in slabe lastnosti dosedanje ureditve. Pri modelu ESOP, ki v Sloveniji še ni pravno urejen, pa naloga predstavi možnosti za njegovo pravno ureditev in njegovo uporabo v trenutno veljavni zakonodajni ureditvi, ter se hkrati opredeli do boljših in slabših lastnosti tega načina soudeležbe delavcev. V zadnjem delu naloga predstavi unikaten model solastništva delavcev v družbi DEWESoft. Opisan je družbin model vključevanja delavcev, od osnovne filozofije družbe pa do dejanskih določb njihovih internih aktov in izvedbe njihovega načina solastništva delavcev. Predstavljene so tudi prednosti in pomanjkljivosti, s katerimi se družba spopada ob uresničevanju takšnega modela vključevanja delavcev v osnovni kapital družbe.
Keywords: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, ekonomska demokracija, participacija delavcev, lastništvo delavcev, modeli solastništva, delavsko delničarstvo, delniške opcije, ESOP
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 661; Downloads: 137
Full text (4,58 MB)

Abstract: Družinska podjetja imajo v Sloveniji velik pomen, saj predstavljajo kar 83% vseh podjetij. Problem, ki je kritičen pri družinskih podjetjih pa je nasledstvo. Podjetja se planiranja nasledstva ne lotijo pravočasno ali se ga sploh ne. V teoretičnem delu smo tako opredelili značilnosti družinskih podjetij, njihove prednosti in slabosti. Predstavili smo pa tudi proces nasledstva, napake, ki se dogajajo pri planiranju nasledstva in težave, ki pestijo managerje pri prenosu podjetja. V praktičnem delu smo analizirali družinsko podjetje Klemont d.o.o., ki se ukvarja s izdelovanjem tehnološke opreme za steklarsko industrijo. Za podjetje Klemont d.o.o., smo pripravili tudi plan nasledstva podjetja.
Keywords: družinsko podjetje, nasledstvo, planiranje, lastništvo, družina
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 537; Downloads: 141
Full text (1,06 MB)

Abstract: Tuje investicije so del vsakdanjega poslovanja. Podjetniki nenehno iščejo nove trge, na katerih bi lahko poslovali in vlagali svoj kapital. Pri tem pa se pogosto odločajo za tuje trge, ki so že zelo dobro razviti in je posledično kupna moč višja. Lahko pa se odločijo, da se podajo na trge, ki so še v razvoju in se tam pojavijo kot prvi. Razlogov, zakaj se podjetniki odločijo za poslovanje na določenem tujem trgu, je lahko več. Če jih izpostavimo le nekaj, so to delovna sila, želja po novem obratu ali prevzem določenega podjetja. S tem ko je postalo mednarodno poslovanje vedno bolj v ospredju in so se posledično meje navidezno izbrisale lahko tujih vlaganj v prihodnosti pričakujemo še več. V Sloveniji smo zadnjih nekaj let deležni predvsem tega, da tuje korporacije prevzemajo naša podjetja. Pri tem velikokrat prevzamejo takšna podjetja, ki poslujejo slabo oziroma je uspeh njihovega poslovanja padel, po drugi strani pa imajo dobre proizvode ali storitve in ugledne blagovne znamke oziroma podjetja. Kot primer lahko navedemo prevzem podjetja Laško s strani Heinekena, prevzem Radenske s strani Kofole, prevzem Mercatorja s strani Konzuma. Pri vseh teh primerih so podjetja zašla v težave, poslovala slabše in so potrebovala tuj kapital in zanje. V diplomskem projektu smo proučili kakšno je stanje tujih investicij v Sloveniji in kaj so prednosti in slabosti slovenskega trga. Na podlagi tega smo ugotovili, kaj tuje investitorje privablja k vlaganju kapitala v Slovenijo in kaj jih od tega odvrača. Ugotovili smo, da jih privablja predvsem kompetentna delovna sila in odvrača preveč zapletena birokracija. Proučili smo tudi značilnosti prevzemov in kako je nanje vplivala privatizacija. Kot primere tujih investicij smo izpostavili dva večja prevzema, in sicer prevzem podjetja Laško s strani Heinekena in prevzem Lumarja s strani Green Building Group. V primeru podjetja Laško gre za uspešen prevzem, saj je poslovanje podjetja izboljšalo ter odplačani so bili vsi dolgovi. V drugem primeru, prevzemu podjetja Lumar, pa za slab prevzem, saj se je poslovanje podjetja po prevzemu poslabšalo. Družina Lukić je zaradi tega podjetje dve leti od prevzema odkupila nazaj, ker se v okviru nove družbe niso mogli razvijati. Glede na to, da se bodo prevzemi slovenskih podjetij dogajali tudi v prihodnje, je pomembno opredeliti, ali je bolje, da slovenska podjetja prevzamejo tuja podjetja; ali je bolje, da podjetja ostanejo v slovenski lasti. Mnenja glede tega so zelo deljena. Učimo se lahko na podlagi dosedanjih prevzemov, pa vendar ima vsak prevzem drugačne značilnosti, tako kot je vsako prevzeto podjetje drugačno.
Keywords: tuje investicije, prevzem, mednarodno poslovanje, lastništvo, podjetništvo
Published in DKUM: 05.12.2019; Views: 1827; Downloads: 146
Full text (490,48 KB)

Abstract: Nedavno so se pojavile empirične raziskave trga ZDA, ki izkazujejo protikonkurenčne učinke skupnega lastništva s strani divergentnih institucionalnih vlagateljev. Predmet magistrske naloge je razmeroma novejši pojav skupnega lastništva, ki se nanaša na situacije, v katerih ima eden oz. več imetnikov deležev podjetja neposredno ali posredno delež v kapitalu enega ali več konkurenčnih podjetij na istem trgu. Skupno lastništvo torej opisuje strukturo, kjer ima določen institucionalni vlagatelj deleže v več horizontalnih konkurentih znotraj iste panoge. Raziskave kažejo, da skupno lastništvo vodi k potencialnim protikonkurenčnim učinkom, kljub relativno nizki ravni deležev, ki se kažejo v višjih cenah. Taki učinki se lahko dosežejo na podlagi številnih mehanizmov, kot so glasovanje, izražanje mnenja na neformalnih srečanjih in določanje nagrad za poslovno uspešnost. Teorija glede skupnega lastništva, navaja, da v kolikor ima posamezni vlagatelj lastniški kapital v več konkurenčnih podjetjih znotraj iste panoge, si bo venomer prizadeval za povečanje celotnega portfeljskega donosa, namesto da bi bil osredotočen na dobiček posameznega podjetja. Posledično skupno lastništvo povzroča, da se konkurenčna podjetja kolektivno obnašajo manj konkurenčno in bolj monopolno, kot bi se sicer, če ne bi imela skupnega lastnika. Na žalost pa koristi, ki jih imajo imetniki deležev na račun diverzifikacije predstavljajo strošek za potrošnike in družbo kot celoto, učinkoviti kapitalski trgi s popolno diverzifikacijo pa posledično pomenijo mrtve izgube za proizvodnjo. Sporna točka priljubljenih razprav glede skupnega lastništva je, ali trenutna zakonodaja omogoča omejitev ravni skupnega lastništva oz. ali so potrebne regulativne prilagoditve, s pomočjo katerih bi zajezili protikonkurenčne učinke skupnega lastništva in s tem tveganja za učinkovito konkurenco. V zvezi z manjšinskimi deleži, se pravo EU o združitvah podjetij opira na test nadzora, ki pa ni nujno skladen z ekonomskim nadzorom, ki pokriva nižje ravni in druge oblike nadzora ali z učinki konkurence, ki izhajajo iz kombinacije sredstev ali interesov konkurentov. Komisija ima izključno pristojnost za pregled koncentracij, ki pomenijo trajno spremembo nadzora pod pogojem presežka določenega praga prometa, neobvladujoči manjšinski deleži pa v ta domet ne sodijo. Druga možnost, ki jo nudi pravo EU, sta člena 101 in 102 PDEU, na podlagi katerih so prepovedani sporazumi, ki omejujejo konkurenco in zlorabe prevladujočega položaja. Vendar pa tako člen 101 kot 102 morda nista najbolj primerna za učinkovito obravnavo pridobitve manjšinskih deležev. V zvezi s členom 101 je sporno, ali bi zgolj pridobitev deležev konstituirala sporazum, katerega cilj ali učinek je omejevanje konkurence. Nadalje, člen 102 zajema zgolj primere, kjer podjetje, ki pridobi manjšinski delež v določenem podjetju, že ima prevladujoč položaj na trgu in bi taka pridobitev deležev v drugem podjetju predstavljala zlorabo. Zdi se, da zakonodaji EU manjka praktično orožje za bodisi ex ante prevencijo bodisi ex post sankcioniranje protikonkurenčnih učinkov horizontalnih lastništev institucionalnih vlagateljev. Na evropskih tleh na žalost še ni vidnih razprav glede konkurenčnopravnega vidika skupnega lastništva. Medtem ko so se posvetovanja Komisije osredotočila na možne reforme nadzora združevanja podjetij, s čimer bi odpravili pravno praznino glede nadzora nad pridobitvami manjšinskih deležev, odgovora na vprašanje glede skupnega lastništva institucionalnih vlagateljev še ni na vidiku. Med vsemi državami članicami je zgolj Nemčija dosledno opozorila na predmetno problematiko.
Keywords: skupno lastništvo, omejevalna ravnanja, neobvladujoči manjšinski deleži
Published in DKUM: 28.06.2019; Views: 863; Downloads: 79
Full text (1,19 MB)