| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Ključni izzivi izgradnje timov v startup podjetju in pomen mehanizma delniških opcij
Neli Zver, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Vsak uspešen tim mora za večjo motivacijo pri delu biti nagrajen oziroma poplačan za ves trud in prispevek k rasti podjetja. Dandanes se vse več podjetij srečuje z upadom motiviranosti zaposlenih na delovnem mestu. Tako so v nekaterih podjetjih začeli svoje zaposlene opcijsko nagrajevati, kar je eden izmed načinov k nenehnemu vzpodbujanju - rast vrednosti delnic podjetja. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov - teoretični in empirični. V teoretičnem delu bomo sprva opredelili pojem podjetništva, spoznali pomen in prednosti ter slabosti start-up podjetij. V nadaljevanju projekta pa se bomo osredotočili na opcijsko nagrajevanje in spoznali koristi lastništva zaposlenih. Empirični del pa je sestavljen iz intervjuja uspešnih slovenskih start-up podjetjih, in sicer LaPopsi, Pokica in 4kidsandus. V diplomskem projektu je bil predvsem namen ugotoviti kakšen pomen imajo v zagonskem podjetju opcijska nagrajevanje in ali se v Sloveniji poslužujemo takšnega sistema nagrajevanja.
Keywords: start-up, podjetništvo, delniške opcije, tim, lastništvo
Published in DKUM: 10.05.2024; Views: 51; Downloads: 6
.pdf Full text (1,37 MB)

2.
Možnosti solastništva zaposlenih in primer družbe DEWESoft : magistrsko delo
Jan Peklar, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava temo možnosti solastništva delavcev v Sloveniji. Naloga in izbor teme je posledica seznanitve z modelom solastništva zaposlenih v družbi DEWESoft, kot ga poimenuje družba ter njena soustanovitelja. Pravno dosledno gre za možnost vključitve delavcev v osnovni kapital družbe, v kateri so zaposleni. Tako je namen naloge, da skozi posamezna poglavja, ki bi sicer vsako zase lahko predstavljalo homogeno osnovo za nadaljnjo obravnavo, poišče skupne točke, pomembne za solastništvo delavcev, in jih predstavi. Magistrska naloga prikaže možnosti vključitve delavcev v solastništvo pri delniški družbi in družbi z omejeno odgovornostjo, vse od osnovnih institutov pa do zahtevnejših pravnih vidikov, ki se dotikajo solastništva, ter opiše prednosti in omejitve, ki so posledica izbrane pravnoorganizacijske oblike družbe. Naloga nato pojasni pojem solastništva delavcev, ki zajema aspekte delavske participacije, soudeležbe delavcev v družbah in ekonomske demokracije, ter osvetli, zakaj je vključitev delavcev v lastništvo družb sploh smiselna. Osrednji del naloge se osredotoči na predstavitev treh možnih modelov vključitve delavcev v solastništvo družbe. Prikazana je ureditev delniških opcij, udeležba delavcev po Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku in model solastništva Employee Stock Ownership Plan. Prva dva načina vključitve delavcev v lastniški kapital družb sta v Sloveniji že dobro poznana, zato naloga izpostavi večino pomembnih vidikov vsakega ter pri tem povzame dobre in slabe lastnosti dosedanje ureditve. Pri modelu ESOP, ki v Sloveniji še ni pravno urejen, pa naloga predstavi možnosti za njegovo pravno ureditev in njegovo uporabo v trenutno veljavni zakonodajni ureditvi, ter se hkrati opredeli do boljših in slabših lastnosti tega načina soudeležbe delavcev. V zadnjem delu naloga predstavi unikaten model solastništva delavcev v družbi DEWESoft. Opisan je družbin model vključevanja delavcev, od osnovne filozofije družbe pa do dejanskih določb njihovih internih aktov in izvedbe njihovega načina solastništva delavcev. Predstavljene so tudi prednosti in pomanjkljivosti, s katerimi se družba spopada ob uresničevanju takšnega modela vključevanja delavcev v osnovni kapital družbe.
Keywords: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, ekonomska demokracija, participacija delavcev, lastništvo delavcev, modeli solastništva, delavsko delničarstvo, delniške opcije, ESOP
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 483; Downloads: 84
.pdf Full text (4,58 MB)

3.
Pomen lastništva za pluralizem medijev v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Drugovič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Medijski pluralizem je temeljni steber vsake demokratične družbe. Pomeni raznolikost in neodvisnost medijskih virov, ki omogočajo državljanom pridobivanje različnih informacij in stališč ter oblikovanje lastnih mnenj. S pluralizmom medijev se preprečuje monopol nad informacijami in političnim manipulacijam, saj omogoča uravnotežen in kritičen pregled dogajanj v družbi. Hkrati spodbuja svobodo govora ter omogoča glasovom manjšin, da pridejo do izraza. Kadar je medijski pluralizem ogrožen je ogrožena demokratična razprava in odgovorno odločanje. Med družbenim nadzorstvom in medijskim pluralizmom je kompleksna povezava in je ključna za razumevanje medijske krajine v sodobni družbi. Medijski pluralizem pomaga omejevati družbeni nadzor, saj omogoča raznolikost virov in neodvisnost novinarjev. Kadar je zagotovljeno ravnovesje med družbenim nadzorstvom in medijskim pluralizmom, lahko medijski sektor igra vlogo ključnega nadzornika oblasti ter zagotavlja transparentnost in odgovornost. Medijski pluralizem je varovalo pred pretiranim družbenim nadzorom ter zagotovilo za vitalnost demokracije. V diplomski nalogi smo se osredotočili na ekonomski spekter medijskega pluralizma, lastništvo medijev. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je zagotovljen pluralizem medijev v Sloveniji iz vidika lastništva medijev, ter kašno je stanje medijskega pluralizma v Sloveniji. Pregledali smo obstoječo zakonodajo in predhodne raziskave, ter naredili pregled lastništev najprominentnejših medijskih akterjev v Sloveniji. Ugotovili smo, da je v Sloveniji medijski pluralizem ogrožen. Lastništvo medijev je razdeljeno na manjše število lastnikov, ki imajo lastništva v različnih medijih. Zakonsko bi moral biti medijski pluralizem bolj strogo urejen.
Keywords: mediji, pluralizem, lastništvo, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 428; Downloads: 37
.pdf Full text (1,55 MB)

4.
Družinsko podjetje in planiranje nasledstva v družinskem podjetju
Lea Šuta, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Družinska podjetja imajo v Sloveniji velik pomen, saj predstavljajo kar 83% vseh podjetij. Problem, ki je kritičen pri družinskih podjetjih pa je nasledstvo. Podjetja se planiranja nasledstva ne lotijo pravočasno ali se ga sploh ne. V teoretičnem delu smo tako opredelili značilnosti družinskih podjetij, njihove prednosti in slabosti. Predstavili smo pa tudi proces nasledstva, napake, ki se dogajajo pri planiranju nasledstva in težave, ki pestijo managerje pri prenosu podjetja. V praktičnem delu smo analizirali družinsko podjetje Klemont d.o.o., ki se ukvarja s izdelovanjem tehnološke opreme za steklarsko industrijo. Za podjetje Klemont d.o.o., smo pripravili tudi plan nasledstva podjetja.
Keywords: družinsko podjetje, nasledstvo, planiranje, lastništvo, družina
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 399; Downloads: 76
.pdf Full text (1,06 MB)

5.
Krepitev medijske svobode : varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform
2022

Abstract: Knjiga podaja prispevek h gradnji enotnega okvirja za področje medijske svobode v Evropski uniji. V tem pogledu orisuje položaj medijske svobode pri vstopanju držav v EU in nastajajoči pravni okvir za zaščito medijske svobode kot temelja demokracije v državah članicah EU. Od začetnega pristopa k medijem kot enemu od storitvenih sektorjev, ki naj se mu zagotovijo prednosti enotnega trga, je danes v ospredju posebna narava medijev kot akterja zagotavljanja demokracije. Knjiga razpravlja o pristojnostih EU za sprejetje pravnih standardov medijske svobode in novejših zakonodajnih predlogih s tega področja. Poudarjeni so tudi področje preprečevanja širjenja lažnih novic, tožbe SLAPP, katerih cilj je ustrahovati in strokovno diskreditirati njihove tarče, ter področje lastništva in financiranja medijev. Posebni poglavji sta namenjeni spletnemu sovražnemu govoru ter zaščiti žvižgačev v EU. Avtorice ugotavljajo, da bo večji izziv kot sprejem zakonodaje za zaščito medijske svobode v EU njeno izvrševanje v praksi.
Keywords: medijska svoboda, napadi na novinarje, zaščita žvižgačev, lastništvo medijev, sovražni govor, pristojnosti EU
Published in DKUM: 14.12.2022; Views: 557; Downloads: 64
.pdf Full text (4,61 MB)
This document has many files! More...

6.
Uspešnost tujih investicij v Sloveniji
Katja Emeršič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Tuje investicije so del vsakdanjega poslovanja. Podjetniki nenehno iščejo nove trge, na katerih bi lahko poslovali in vlagali svoj kapital. Pri tem pa se pogosto odločajo za tuje trge, ki so že zelo dobro razviti in je posledično kupna moč višja. Lahko pa se odločijo, da se podajo na trge, ki so še v razvoju in se tam pojavijo kot prvi. Razlogov, zakaj se podjetniki odločijo za poslovanje na določenem tujem trgu, je lahko več. Če jih izpostavimo le nekaj, so to delovna sila, želja po novem obratu ali prevzem določenega podjetja. S tem ko je postalo mednarodno poslovanje vedno bolj v ospredju in so se posledično meje navidezno izbrisale lahko tujih vlaganj v prihodnosti pričakujemo še več. V Sloveniji smo zadnjih nekaj let deležni predvsem tega, da tuje korporacije prevzemajo naša podjetja. Pri tem velikokrat prevzamejo takšna podjetja, ki poslujejo slabo oziroma je uspeh njihovega poslovanja padel, po drugi strani pa imajo dobre proizvode ali storitve in ugledne blagovne znamke oziroma podjetja. Kot primer lahko navedemo prevzem podjetja Laško s strani Heinekena, prevzem Radenske s strani Kofole, prevzem Mercatorja s strani Konzuma. Pri vseh teh primerih so podjetja zašla v težave, poslovala slabše in so potrebovala tuj kapital in zanje. V diplomskem projektu smo proučili kakšno je stanje tujih investicij v Sloveniji in kaj so prednosti in slabosti slovenskega trga. Na podlagi tega smo ugotovili, kaj tuje investitorje privablja k vlaganju kapitala v Slovenijo in kaj jih od tega odvrača. Ugotovili smo, da jih privablja predvsem kompetentna delovna sila in odvrača preveč zapletena birokracija. Proučili smo tudi značilnosti prevzemov in kako je nanje vplivala privatizacija. Kot primere tujih investicij smo izpostavili dva večja prevzema, in sicer prevzem podjetja Laško s strani Heinekena in prevzem Lumarja s strani Green Building Group. V primeru podjetja Laško gre za uspešen prevzem, saj je poslovanje podjetja izboljšalo ter odplačani so bili vsi dolgovi. V drugem primeru, prevzemu podjetja Lumar, pa za slab prevzem, saj se je poslovanje podjetja po prevzemu poslabšalo. Družina Lukić je zaradi tega podjetje dve leti od prevzema odkupila nazaj, ker se v okviru nove družbe niso mogli razvijati. Glede na to, da se bodo prevzemi slovenskih podjetij dogajali tudi v prihodnje, je pomembno opredeliti, ali je bolje, da slovenska podjetja prevzamejo tuja podjetja; ali je bolje, da podjetja ostanejo v slovenski lasti. Mnenja glede tega so zelo deljena. Učimo se lahko na podlagi dosedanjih prevzemov, pa vendar ima vsak prevzem drugačne značilnosti, tako kot je vsako prevzeto podjetje drugačno.
Keywords: tuje investicije, prevzem, mednarodno poslovanje, lastništvo, podjetništvo
Published in DKUM: 05.12.2019; Views: 1682; Downloads: 136
.pdf Full text (490,48 KB)

7.
Sledenje lastništva avtomobilov s tehnologijo veriženja blokov : diplomsko delo
Matevž Gašperin, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena izdelava in delovanje spletne aplikacije za sledenje lastništva avtomobilov s tehnologijo veriženja blokov. V prvem delu je opisan problem, ki smo ga reševali, ter orodja in tehnologije, ki smo jih uporabili za reševanje le-tega. V glavnem, oziroma praktičnem delu pa je opisana izdelava naše spletne aplikacije in njeno delovanje. Na koncu je predstavljen končni produkt našega dela in pa ugotovitve, do katerih smo prišli med delom in testiranjem.
Keywords: spletna aplikacija, tehnologija veriženja blokov, lastništvo avtomobilov
Published in DKUM: 12.11.2019; Views: 1058; Downloads: 125
.pdf Full text (1,23 MB)

8.
Konkurenčnopravni vidik skupnega lastništva institucionalnih vlagateljev z divergentnimi manjšinskimi deleži : magistrsko delo
Nuša Koželj, 2019, master's thesis

Abstract: Nedavno so se pojavile empirične raziskave trga ZDA, ki izkazujejo protikonkurenčne učinke skupnega lastništva s strani divergentnih institucionalnih vlagateljev. Predmet magistrske naloge je razmeroma novejši pojav skupnega lastništva, ki se nanaša na situacije, v katerih ima eden oz. več imetnikov deležev podjetja neposredno ali posredno delež v kapitalu enega ali več konkurenčnih podjetij na istem trgu. Skupno lastništvo torej opisuje strukturo, kjer ima določen institucionalni vlagatelj deleže v več horizontalnih konkurentih znotraj iste panoge. Raziskave kažejo, da skupno lastništvo vodi k potencialnim protikonkurenčnim učinkom, kljub relativno nizki ravni deležev, ki se kažejo v višjih cenah. Taki učinki se lahko dosežejo na podlagi številnih mehanizmov, kot so glasovanje, izražanje mnenja na neformalnih srečanjih in določanje nagrad za poslovno uspešnost. Teorija glede skupnega lastništva, navaja, da v kolikor ima posamezni vlagatelj lastniški kapital v več konkurenčnih podjetjih znotraj iste panoge, si bo venomer prizadeval za povečanje celotnega portfeljskega donosa, namesto da bi bil osredotočen na dobiček posameznega podjetja. Posledično skupno lastništvo povzroča, da se konkurenčna podjetja kolektivno obnašajo manj konkurenčno in bolj monopolno, kot bi se sicer, če ne bi imela skupnega lastnika. Na žalost pa koristi, ki jih imajo imetniki deležev na račun diverzifikacije predstavljajo strošek za potrošnike in družbo kot celoto, učinkoviti kapitalski trgi s popolno diverzifikacijo pa posledično pomenijo mrtve izgube za proizvodnjo. Sporna točka priljubljenih razprav glede skupnega lastništva je, ali trenutna zakonodaja omogoča omejitev ravni skupnega lastništva oz. ali so potrebne regulativne prilagoditve, s pomočjo katerih bi zajezili protikonkurenčne učinke skupnega lastništva in s tem tveganja za učinkovito konkurenco. V zvezi z manjšinskimi deleži, se pravo EU o združitvah podjetij opira na test nadzora, ki pa ni nujno skladen z ekonomskim nadzorom, ki pokriva nižje ravni in druge oblike nadzora ali z učinki konkurence, ki izhajajo iz kombinacije sredstev ali interesov konkurentov. Komisija ima izključno pristojnost za pregled koncentracij, ki pomenijo trajno spremembo nadzora pod pogojem presežka določenega praga prometa, neobvladujoči manjšinski deleži pa v ta domet ne sodijo. Druga možnost, ki jo nudi pravo EU, sta člena 101 in 102 PDEU, na podlagi katerih so prepovedani sporazumi, ki omejujejo konkurenco in zlorabe prevladujočega položaja. Vendar pa tako člen 101 kot 102 morda nista najbolj primerna za učinkovito obravnavo pridobitve manjšinskih deležev. V zvezi s členom 101 je sporno, ali bi zgolj pridobitev deležev konstituirala sporazum, katerega cilj ali učinek je omejevanje konkurence. Nadalje, člen 102 zajema zgolj primere, kjer podjetje, ki pridobi manjšinski delež v določenem podjetju, že ima prevladujoč položaj na trgu in bi taka pridobitev deležev v drugem podjetju predstavljala zlorabo. Zdi se, da zakonodaji EU manjka praktično orožje za bodisi ex ante prevencijo bodisi ex post sankcioniranje protikonkurenčnih učinkov horizontalnih lastništev institucionalnih vlagateljev. Na evropskih tleh na žalost še ni vidnih razprav glede konkurenčnopravnega vidika skupnega lastništva. Medtem ko so se posvetovanja Komisije osredotočila na možne reforme nadzora združevanja podjetij, s čimer bi odpravili pravno praznino glede nadzora nad pridobitvami manjšinskih deležev, odgovora na vprašanje glede skupnega lastništva institucionalnih vlagateljev še ni na vidiku. Med vsemi državami članicami je zgolj Nemčija dosledno opozorila na predmetno problematiko.
Keywords: skupno lastništvo, omejevalna ravnanja, neobvladujoči manjšinski deleži
Published in DKUM: 28.06.2019; Views: 787; Downloads: 70
.pdf Full text (1,19 MB)

9.
Varstvo osebnih podatkov v ezdravju : diplomsko delo
Lara Knapić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava eZdravje s pravnega vidika, s poudarkom na varovanju osebnih podatkov. Opredeljen je pojem eZdravje ter njegove prednosti in pomanjkljivosti. Glavna tema diplomske naloge je varstvo osebnih podatkov v eZdravju, njegova pravna ureditev na mednarodni in nacionalni ravni, ter pravna ureditev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Diplomska naloga temelji na Zakonu o varstvu osebnih podatkov, Zakonu o pacientovih pravicah in aktih EU, ki zavezujejo našo državo. Na področju pravne ureditve varstva osebnih podatkov v EU so pomembne predvsem uredbe in direktive, upoštevajo pa se tudi drugi dokumenti institucij EU. Prav tako je potrebno pri varovanju osebnih podatkov spoštovati deklaracije in mednarodne pogodbe. V diplomski nalogi ugotavljam, da vsakodnevno prihaja do nezakonitih in nepooblaščenih vpogledov v zdravstveno dokumentacijo. Osebni podatki o zdravstvenem stanju namreč spadajo med občutljive osebne podatke, zato je še posebej potrebno njihovo varstvo. Prav tako je bistvena seznanitev pacienta z lastno zdravstveno dokumentacijo, ki je ena izmed njegovih temeljnih pravic. Pomembno področje predstavlja tudi posredovanje osebnih podatkov pacienta, ki je še posebej ogroženo. V primeru kršitev varstva osebnih podatkov ima posameznik na voljo kazenskopravno ali civilnopravno varstvo pri pristojnih organih.
Keywords: eZdravje, eHealth, varstvo osebnih podatkov, pacientove pravice, lastništvo podatkov, posredovanje osebnih podatkov pacienta, seznanitev pacienta z njegovo zdravstveno dokumentacijo, kršitve varstva osebnih podatkov
Published in DKUM: 23.05.2019; Views: 2778; Downloads: 516
.pdf Full text (695,73 KB)

10.
Odnos do zasebnega upravljanja kulturno dediščinskih spomenikov na primeru Lipice
Sara Strah, 2019, master's thesis

Abstract: Pri vzpostavitvi konkurenčnih prednosti destinacije igra ključno vlogo več dejavnikov. Najpomembnejša dejavnika pa sta prav gotovo dediščina destinacije in njeni lastniki. Lastniki so s svojim znanjem, delom in finančnimi sredstvi odgovorni za stanje kulturnih in naravnih spomenikov destinacije. Destinacija pa lahko na podlagi dobro razvite dediščine pripomore h gospodarski in družbeni rasti območja. Zaključno delo temelji na predstavitvi rezultatov empirične raziskave, ki smo jih pridobili z analizo dejstev in stališč o privatizaciji slovenske kulturne in naravne dediščine ter kulturno dediščinskih vrednot. Teoretični del obsega predstavitev splošnih pojmov in dejstev o privatizaciji, zasebnem in javnem lastništvu, prehodu Slovenije iz socialističnega v kapitalistični sistem ter privatizaciji znotraj turistične dejavnosti. V tem delu je predstavljeno tudi delovanje Kobilarne Lipica in problematika njene privatizacije ter primerjava z najstarejšo zasebno avstrijsko Kobilarno Stanglwirt. V empiričnem delu smo na primeru Kobilarne Lipica raziskovali stališča do zasebnega lastninjenja v slovenskem turizmu in mnenja prebivalcev Posavja o zasebnem lastništvu v povezavi s kulturno in naravno dediščino.
Keywords: privatizacija, kulturna dediščina, Kobilarna Lipica, javno, zasebno, lastništvo
Published in DKUM: 17.04.2019; Views: 1110; Downloads: 121
.pdf Full text (2,22 MB)

Search done in 0.73 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica