| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Primerjava institutov priposestvovanja, gradnje čez mejo nepremičnine in vlaganja v tujo nepremičnino v slovenskem in nemškem pravnem redu
Valentin Justin Tratnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Nepremičninsko pravo predstavlja del stvarnega prava že vse od razvoja te civilnopravne smeri. Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, kot najpomembnejše stvarne pravice, nam omogoča izvrševanje slednje z vsemi njenimi upravičenji in dolžnostmi. Instituti priposestvovanje, gradnja čez mejo nepremičnine in vlaganje v tujo nepremičnino vsak zase predstavljajo pomemben del nepremičninskega prava. Vsi trije rešujejo pravne probleme, ki lahko nastanejo z malomarnim, neveščim ali nepravilnim izvrševanjem lastninske pravice. Ob stvarnopravnih učinkih priposestvovanja in vlaganja v tujo nepremičnino se zdijo obligacijskopravni učinki gradnje čez mejo manj pomembni, pa vendar temu ni tako. Skozi primerjavo z nemško pravno ureditvijo sem izpostavil podobnosti in bistvene razlike med vsemi tremi instituti. Diplomsko delo je razdeljeno na 3 sklope. V prvem se opredelim do ureditve priposestvovanja v slovenskem pravnem redu, ki predstavlja enega izmed temeljnih načinov originarne pridobitve lastninske pravice. Poleg tega tudi predstavim kako je priposestvovanje urejeno v nemškem pravnem redu in ju primerjam. V drugem sklopu predstavim institut gradnje čez mejo nepremičnine, s katerim se sicer ne pridobi lastninske pravice, saj so pridobljene pravice zgolj obligacijsko pravne narave, pa vendar ima značilnosti s katerimi, ga lahko smiselno predstavim poleg priposestvovanja. Tudi tukaj bom primerjal nemško ureditev in predstavil bistvene razlike med njima. Tretji in hkrati zadnji sklop je namenjen institutu vlaganja v tujo nepremično. Ta se prima facie zdi precej neaktualen, pa vendar, pogosto pride do pravnih problemov, ki jih ta institut rešuje. Kot v prva dva, je tudi ta primerjan z nemško ureditvijo. V vseh treh sklopih je predstavljena tudi relevantna sodna praksa iz obeh pravnih sistemov, ki še dodatno ponazori življenjske primere oziroma rešitve le teh.
Keywords: stvarno pravo, nepremičninsko pravo, nepremičnina, priposestvovanje, dobra vera, lastniška posest, gradnja čez mejo nepremičnine, superficies solo cedit, zemljiška knjiga, vlaganje v tujo nepremičnino, lastninska pravica
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1716; Downloads: 242
.pdf Full text (401,96 KB)

2.
PRIPOSESTVOVANJE LASTNINSKE PRAVICE S PREGLEDOM NAJNOVEJŠE SODNE PRAKSE
Marko Vidic, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava tematiko priposestvovanja lastninske pravice in v povezavi s pregledom novejše sodne prakse daje vpogled v problematiko ugotavljanja ter presoje obstoja posameznih elementov, potrebnih da je takšno priposestvovanje tudi uspešno. Zaradi narave priposestvovanja so v uporabi še vedno določila ODZ in ZTLR, kar je opisano v začetnem delu naloge. V nadaljevanju je obravnavana narava, torej nastanek in prenehanje lastninske pravice. Zaradi dejstva, da je priposestvovanje lastninske pravice možno le na stvareh, sta tudi podrobneje opredeljena pojma premičnine in nepremičnine. Priposestvovanje prispeva k večji varnosti pravnega prometa, saj na eni strani spodbuja k večji skrbnosti izvajanja pravic posameznika ter na drugi varuje tistega, ki je brez nasprotovanja lastnika stvar v opravičljivi zmoti uporabljal kakor svojo. Za uspešno priposestvovanje lastninske pravice morajo biti izpolnjene z zakonom določene predpostavke. Prva predpostavka je dobra vera, za njeno izpolnitev pa je potrebno, da je priposestvovalec v opravičljivi zmoti glede okoliščine lastne lastninske pravice na stvari. Druga predpostavka je, da s stvarjo nekdo razpolaga, kakor da je njegova in to tudi verjame. Tretja predpostavka pa je pretek priposestvovalne dobe, kar pomeni, da mora za uspešno priposestvovanje preteči zakonsko določen čas, ki po trenutno veljavnem SPZ znaša tri leta za premičnine in deset za nepremičnine. Priposestvovalna doba, ki je pretekla že pri pravnem predniku se všteva v priposestvovalno dobo naslednjega priposestvovalca. Glede na dejstvo, da je pravni promet z nepremičninami podvržen načelu zaupanja v zemljiško knjigo, ni nenavadno, da je v nalogi obravnavano knjižno, kakor tudi izvenknjižno priposestvovanje. Tako so obravnavani razlogi za opravičljivo zmoto, ko nekdo je in takrat ko ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik. V obeh primerih je priposestvovanje lastninske pravice možno. V zaključnem delu so opisane omejitve v zvezi s priposestvovanjem lastninske pravice, ki se nanašajo na javno dobro, stvari izven pravnega prometa in na varstvo tretjega, ki je v dobri veri in na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo pridobil lastninsko pravico od zemljiškoknjižnega lastnika ter se v zemljiško knjigo tudi sam vknjižil.
Keywords: Priposestvovanje, lastninska pravica, dobra vera, lastniška posest, priposestvovalna doba, izvenknjižno priposestvovanje, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 2314; Downloads: 300
.pdf Full text (271,18 KB)

3.
PRAVNA UREDITEV POSESTI V SLOVENSKEM PRAVU S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI
Andreja Butolen, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Posest, ki je urejena v Stvarnopravnem zakoniku, je neposredna dejanska oblast nad stvarjo in predstavlja zunanji videz pripadnosti stvari določeni osebi. Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega. Kljub temu da ni pravica, daje posestniku pravovarstveno upravičenje. Posestnik lahko stvar rabi, jo uživa in z njo razpolaga; ni pomembno, ali ima tudi pravico stvar rabiti, uživati ter z njo razpolagati. Predmet posesti so lahko pravice, telesne stvari, tako premične kot nepremične. Diplomska naloga obravnava pravno ureditev posesti v slovenskem pravu, ki sem jo podkrepila s sodno prakso. Ob začetku sem pojasnila pojem same posesti in njene osnovne značilnosti. Za lažje razumevanje posesti sem se posvetila njenemu razvoju ter opredelitvi subjektivne in objektivne koncepcije. Nadalje sem opredelila vrste posesti, med katerimi sem omenila nov pojem lastniške in nelastniške posesti, ki spreminja definicijo dobrovernega posestnika in se razlikuje od ZTLR. Osredotočila sem se k opredelitvi civilnopravnega instituta, kamor spada vrsta določil o pridobitvi in prenehanju posesti ter oblike njenega varstva. Pri tem je potrebno opozoriti na razmerje med lastnikom in posestnikom, pri čemer zaradi različnih upravičenj prihaja do različnih posledic. Potrebno je bilo ugotoviti raznolikost temeljnih zahtevkov, ki izhajajo iz njunega medsebojnega razmerja. Posestnik ima vedno dejansko oblast nad stvarjo, istočasno pa ima navadno tudi pravico do stvari. Ta pravica je lahko lastninska, stvarna ali obligacijska. Posest je ena izmed temeljnih značilnosti lastninske pravice, ki kaže na določeno pripadnost stvari osebi, ki to dejansko oblast izvaja. Izvaja se lahko na različne načine, kar je odvisno od vrste stvari kot tudi objekta posesti.
Keywords: posest, dobroverna in nedobroverna posest, lastniška in nelastniška posest, posestnik, priposestvovanje, sodno varstvo
Published in DKUM: 27.02.2012; Views: 3536; Downloads: 517
.pdf Full text (612,50 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica