Search the digital library catalog

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali problem odpadnega materiala iz mlekarske industrije kisle sirotke ter preverili lastnosti sušenega koncentrata po nanofiltraciji (NF). Koncentrat je bil posušen z metodo sušenja z razprševanjem. Preučili smo tudi možnosti nadaljnje uporabe sušenega sirotkinega koncentrata. V eksperimentalnemu delu smo opravili NF kisle sirotke in vzorca izpirek gojišča. Najprej smo preverili odvisnost med transmembranskim tlakom (TMP) in fluksom J. Pred NF vzorcev smo skozi membrano izmerili pretok destilirane vode in izračunali fluks. Postopek smo ponovili po obdelavi vzorca. Optimalen TMP pri NF je 40 bar in pri tej vrednosti smo opravili kemijsko in mikrobiološko obdelav vzorcev. Z namenom, da bi čimbolj ločili laktozo in mlečno kislino, smo znižali pH z dodajanjem koncentrirane HCl. Najpogostejša tipa mašenja membran sta ustrezala modelu standardnega in popolnega mašenja por. Ugotovili smo, da membran ne bi bilo možno čistiti s protitokom, ampak bi bilo potreben dodatek kemičnih sredstev. V sodelovanju z BT in FFA na UL je bila opravljena kemijska in mikrobiološka analiza po NF. Kemijska analiza je pokazala, da je večinoma laktoza ostala v koncentratu kisle sirotke po NF pri TMP= 40 bar in pH= 4,7 (99,3 % rejekcija). Analiza povprečne velikosti delcev je to potrdila. Rejekcija laktoze je bila 100 % pri TMP= 40 bar in pH= 3,0. Z zniževanjem pH smo tako uspešno povečali rejekcijo laktoze v vzorcu kisle sirotke. Prav tako je bilo v permeatu razvidno veliko znižanje surovega pepela in anorganskih komponent. Za vzorec izpirek gojišča smo ugotovili, da vsebuje nižjo koncentracijo laktoze v primerjavi s kislo sirotko. Posledično je bilo tudi mašenje nižje. Rejekcija laktoze je bila 100 %, rejekcija mlečne kisline pa 57,5 %. Anorganska sestava je bila v permeatu in koncentratu podobna tisti od kisle sirotke. Mikrobiološka analiza je pokazala preveliko skupno število mikroorganizmov. Takšni mikrobiološki rezultati so zožali spekter uporabe tega koncentrata kisle sirotke. Njegova uporabna vrednost se bi tako našla v kremah za nego kože in šamponih za lase. Ob ustrezni predelavi za odstranitev neželenih bakterij pa se uporaba lahko razširi na prehrambeno industrijo.
Keywords: Kisla sirotka, nanofiltracija, mašenje membran, laktoza, mlečna kislina
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 1078; Downloads: 116
Full text (2,01 MB)

Abstract: V okviru magistrskega dela smo vrednotili vpliv sezone glede na sestavo mleka z območij, ki jih analizira laboratorij za mleko na KGZS Zavodu Ptuj (Ptuj, Celje, Novo mesto). V raziskavo smo vključili analize, ki so bile opravljene v sklopu AT4-kontrole (kontrola prireje mleka) za obdobje desetih let (2004–2014). Obravnavali smo naslednje parametre: vsebnost maščob, beljakovin, laktoze, sečnine in število somatskih celic v mleku. Za analizo obravnavanih meritev smo uporabili opisno statistiko, linearno regresijo ter preverili korelacije med parametri. Vpliv sezone smo ugotavljali s stališča treh dejavnikov: prehranjevalnega režima (zimski, letni obrok), vpliva obdobja (pomlad, poletje, jesen, zima) in območja prireje. Rezultati so pokazali, da se posamezni parametri mleka spreminjajo glede na prehranjevalni režim, glede na letni čas in da med območji obstajajo razlike. Med obravnavanimi spremenljivkami se je na območju Novega Mesta pokazala pozitivna korelacija med maščobo in sečnino ter številom somatskih celic in leti v obravnavanem obdobju, medtem ko so bile na območju Celja in Ptuja izbrane spremenljivke monotono povezane.
Keywords: mleko / maščobe / beljakovine / laktoza / sečnina/ somatske celice / analiza
Published in DKUM: 23.10.2018; Views: 2177; Downloads: 219
Full text (4,28 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je bilo proučiti reakcijske poti razgradnje različnih sladkorjev v subkritični vodi pri danem času, temperaturi in tlaku. Pri tem smo uporabili sedem različnih sladkorjev (celobioza, fruktoza, galaktoza, glukoza, ksiloza, laktoza, saharoza). Vse reakcije smo izvajali v visokotlačnem visokotemperaturnem avtoklavu pri temperaturi 250 ˚C. Reakcije v avtoklavu za posamezni sladkor smo izvajali pri treh različnih časih, 1min, 5min in 15 min. Rezultati pridobljeni s pomočjo eksperimentalnega dela so služili pri proučevanju na katere komponente se uporabljeni sladkorji pri določeni temperaturi, času in tlaku razgradijo, kakšen je posamezen delež sladkorja in ostalih spojin dobljenih pri razgradnji. Reakcijsko zmes, t.j. vodno raztopino sladkorja smo pripravili s pomočjo destilirane vode. Določili smo deleže razgradnih produktov in sicer delež v vodi topnih produktov, delež v acetonu topnih produktov, trdni preostanek ter pline in izgube. Pri eksperimentalnem delu dobljeno vodno in acetonsko fazo smo uporabili za nadaljnje analize, kot sta HPLC analiza in UV-VIS spektrofotoskopija. S pomočjo HPLC smo določili razgradne produkte posameznega sladkorja in njihove deleže glede na celotno maso vzorca. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da sta ena izmed glavnih produktov razgradnje sladkorjev 5-hidroksi metil furfural in furfural. Iz rezultatov je tudi razvidno, da masni delež vodne faze v odvisnosti od časa pada, medtem ko masni delež acetonske faze s časom narašča. S časom se povečuje masa trdnega ostanka in delež nastalih plinov. Delež samega sladkorja v reakciji s časom pada, kar pomeni da se sladkor razgrajuje.
Keywords: subkritična voda, ragradnja sladkorjev, celobioza, fruktoza, galaktoza, glukoza, ksiloza, laktoza, saharoza
Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 1589; Downloads: 133
Full text (1,80 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča in namen: Laktozna intoleranca ali motnja prebave mlečnega sladkorja je stanje, pri katerem primanjkuje encima laktaze ali pa ga sploh ni. Motnja je neozdravljiva. Poznanih je veliko simptomov, preko katerih se lahko prepozna laktozna intoleranca. Laktozna intoleranca postaja vedno bolj znana, vendar ljudje še vedno predolgo odlašajo s samim dokazovanjem bolezni. Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti laktozne intolerance ter hkrati raziskati poznavanje laktozne intolerance med študenti zdravstvene nege. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metoda. Podatke smo pridobili s pomočjo ankete, ki je vsebovala 15 vprašanj. Razdeljenih je bilo 150 anketnih vprašalnikov, vrnilo se jih je 115. V raziskavo je bilo vključenih 115 študentov, študijskega programa Zdravstvena nega. Raziskava je bila izvedena v juniju 2016. Rezultati: Rezultati so pokazali, da študentje vedo, kaj je laktozna intoleranca, poznajo njene povzročitelje, simptome, kateri se pojavijo pri laktozni intoleranci, kako se zdravi laktozno intoleranco, vedo tudi kakšen je napis na živilih, katera so namenjena laktozno intolerantnim osebam ter katera živila vsebujejo mlečni sladkor in se jim morajo laktozno intolerantne osebe izogibati. Vendar pa jih večina ne pozna pomena diete brez laktoze ter razlike med laktozno intoleranco in alergijo na kravje mleko. Sklep: Oseba, ki je zbolela za laktozno intoleranco, se srečuje z raznimi simptomi, kot so bolečine v trebuhu, napenjanje, driska, bruhanje, bolečine v črevesju ali brbotanje in druge. Življenje z motnjo je lahko zelo težko, če je oseba ne vzame resno. Motnja prebave mlečnega sladkorja postaja vedno bolj znana, vendar ljudje še vedno predolgo odlašajo s samim dokazovanjem bolezni.
Keywords: Laktozna intoleranca, laktoza, mleko, alergija na kravje mleko, dieta brez laktoze, motnja prebave mlečnega sladkorja
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 3603; Downloads: 552
Full text (696,81 KB)

Abstract: Hidroliza laktoze je reakcija, ki lahko poteka s kemijskim ali encimskim katalizatorjem. Laktoza predstavlja velik problem ljudem, ki je zaradi pomanjkanja encima v prebavnem traktu ne morejo hidrolizirati. Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo to reakcijo izvajali v šaržnem reaktorju z uporabo imobiliziranega encima β – galaktozidaze, pri čemer laktoza razpade na glukozo in galaktozo. Namen dela je bil v prvi fazi imobilizirati encim, ter kasneje ob spreminjanju dveh ključnih procesnih parametrov zasledovati stopnjo presnove reakcije. Zato smo izbrano reakcijo izvajali pri različnih temperaturah in različnih vrtilnih ferkvencah mešala. S pridobljenimi podatki smo določili optimalne pogoje delovanja encima in potrdili znana dejstva, da višja temperatura in hitrejša vrtilna ferkvenca mešala višata presnovo reakcije. Te meritve so temelj nadaljnjih kinetičnih študij hidrolize laktoze. Kinetični model namreč omogoča opis značilnosti izbrane reakcije in je nujno potreben za kasnejše načrtovanje reaktorjev. Encim lahko pridobivamo iz bakterij, gliv in kvasovk. Glede na izvor encima, je različno tudi njegovo optimalno okolje. Za naše raziskave smo uporabljali encim laktazo iz Kluyveromices fragilis. Določili smo, da je zanjo optimalna temperatura pri ϑ = 45 °C. Optimalno vrtilno frekvenco mešala smo zabeležili pri 50 min-1. Velik vpliv na presnovo smo zasledili tudi pri samem postopku imobilizacije.
Keywords: laktoza, β – galaktozidaza, imobilizacija, hidroliza, procesni parametri
Published in DKUM: 26.09.2013; Views: 2596; Downloads: 264
Full text (2,05 MB)