Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali socialne interakcije pujskov v dveh različnih načinih reje v času laktacije: v individualni reji (klasični porodni boksi) in v skupinski reji, kjer imajo pujski treh boksov možnost prehajanja že v času laktacije. V proučevanje je bilo vključenih 67 pujskov. Pujske smo opazovali 1., 7., 14., 21., in 28. dan laktacije. Na vsak opazovalni dan smo pujske tudi stehtali in označili. Beležili smo šest različnih oblik interakcij (borba za sesek, boj, odrivanje, zaganjanje, zaskakovanje in grizenje ušes ter repov). Rezultati so pokazali, da so socialne interakcije v času laktacije pogostejše v skupinski v primerjavi z individualno rejo. V skupinski reji so se pri borbi za sesek pogosteje pojavljale ponavljajoče kombinacije pujskov, obratno pa je bilo pri bojih v skupinski reji več enkratnih kombinacij kot v individualnih boksih. V skupinskih boksih se je več kot polovica vseh interakcij zgodila med pujski različnih gnezd, pri čemer pa je bila borba za sesek pogostejša znotraj gnezda (> 80 %), boji pa so se enako pogosto zgodili med vrstniki iz istega ali sosednjih gnezd (50 % : 50 %). Večina interakcij se je zgodila v boksu iniciatorja interakcije. V individualni reji so pujski imeli manj socialnih interakcij, rastnost pujskov pa je bila v obeh načinih reje enaka. Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da z zgodnjo socializacijo vzpodbudimo vzpostavitev socialnega reda med gnezdi in s tem bolj intenzivne interakcije, tudi boj, že v času laktacije, kar se sicer pri klasični tehnologiji reje zgodi šele ob odstavitvi v veliko agresivnejši obliki. Spontana zgodnja socializacija je ena izmed možnosti za blaženje abnormalne odstavitvene agresije, ki sicer izbruhne ob nenadnem mešanju osebkov različnih gnezd.
Keywords: Pujski, laktacija, tehnologija reje, agresija, socialne interakcije
Published in DKUM: 05.12.2022; Views: 535; Downloads: 67
Full text (621,40 KB)

Abstract: Cilj raziskave je bil preučiti socialne interakcije pujskov s poudarkom na agresivnem obnašanju v času laktacije in sicer v individualnem in skupinskem sistemu reje (odprti prasitveni boksi). V raziskavo smo vključili 53 pujskov iz petih gnezd in sicer 28 v skupinskih in 25 v individualnih boksih. Pujski so bili ustrezno označeni in tehtani na 1., 3., 7., 10., 14., 21. in 28. dan laktacije. Na videoposnetkih smo ob omenjenih dnevih proučevali v času med 8:00 – 12:00 uro osem različnih oblik interakcij (borba za sesek, odrivanje z rilcem, igrivostno odrivanje z rilcem, zaganjanje, grizenje ušes in repa, zaskok, grizenje glava – glava, spopad) med pujski. Pujskom smo določili tudi socialni rang po Schlichtingu in njegovo povezanost s telesno maso in dnevnim prirastom pujskov. Modificirali smo poskusno bipolarni 5-faktorski model (FFM), ki je vsakemu pujsku določil tip osebnosti. Rezultati so pokazali, da so imeli pujski z večjo telesno maso in intenzivnejšo rastjo visok socialni rang. Skupinski sitem v primerjavi z individualno rejo pujskov v času laktacije je imel številne pozitivne učinke na razvoj širšega nabora vedenjskih vzorcev pujskov, kar je imelo za posledico večjo prilagoditveno sposobnost pujskov. Raziskava nakazuje, da je pri pujskih skupinski sistem reje spodbujal pozitivne vidike osebnosti (igriv značaj) in je zaviral razvoj antagonizma (intenzivne, dlje časa trajajoče borbe). Pri aplikaciji skupinskega sistema v rejo pujskov v laktaciji moramo biti pazljivi pri izenačenosti pujskov različnih gnezd v njihovem številu, starosti in telesni masi ter dneva, ko pujskom omogočimo prehajanje med porodnimi boksi in srečevanje na hodniku.
Keywords: laktacija / obnašanje pujskov / socializacija / agresija / osebnost
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 1210; Downloads: 110
Full text (2,43 MB)

Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti lastnosti sesnega obnašanja v skupinskih prasitvenih boksih in ugotovitve primerjati s konvencionalnimi, t.j. individualnimi prasitvenimi boksi. V raziskavo je bilo vključenih 129 pujskov iz 10 različnih gnezd. Opazovanje je bilo razdeljeno na dve ponovitvi. Tekom laktacije smo pujske označili in opazovali njihov položaj na vimenu svinje. Proučevali smo stabilnost sesnega reda, prirast pujskov, pojav navzkrižnega sesanja ter stopnjo smrtnosti. V raziskavi smo ugotovili, da se je sesni red v skupinskih boksih in pri pujskih, ki so sesali navzkrižno, vzpostavil po prvem tednu starosti, ko je verjetnost sesanja na istem sesku znašala 50-60 %, medtem ko je bil sesni red v individualnih boksih vzpostavljen do 3. dneva laktacije, ko je stabilnost sesnega reda znašala 0,40-0,50 in se na podobni ravni ohranjala do konca laktacije. Prirast je bil tekom laktacije primerljiv med skupinami. V prvem tednu je pri vseh skupinah naraščal, pri čemer so v zaključku prvega tedna pujski iz individualne reje kazali boljše rastne razmere, ampak razlike v večini niso statistično značilne (p ≥ 0,05). Tekom laktacije je poginilo 14 pujskov (t.j. 11 % smrtnost), pri čemer je bil pogin prisoten zgolj v skupinskih boksih.
Keywords: prašič, laktacija, sesno obnašanje, navzkrižno sesanje, prirast, individualna reja, skupinska reja
Published in DKUM: 03.10.2017; Views: 2549; Downloads: 153
Full text (612,86 KB)

Abstract: Namen diplomskega dela je spremljanje telesne kondicije krav molznic lisaste pasme in ugotoviti morebitne medsebojne povezave med proizvodnimi lastnostmi in telesno maso. V raziskavo, ki je trajala 6 mesecev, je bilo vključenih 31 molznic. Molznice se je enkrat mesečno tehtalo, ocenila se jim je telesna kondicija in spremljala količina in kakovost mleka. Ugotovili smo, da je ocena telesne kondicije bolj uporaben podatek kot podatek o telesni masi. Kondicija se najhitreje spreminja v prvih treh mesecih po porodu, saj takrat molznice izgubijo največ telesne mase, imajo pa v tem obdobju najvišjo povprečno dnevno mlečnost. Poleg spremljanja telesne kondicije je zelo pomembno tudi spremljanje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku, saj nas lahko vsi ti podatki skupaj zgodaj opozorijo na morebitne presnovne motnje molznice. Manj produktivne molznice začno že v prvi polovici laktacije z nalaganjem telesnih maščob in imajo ob presušitvi previsoko oceno kondicije, kar vodi v presnovne težave v naslednji laktaciji.
Keywords: krave molznice, telesna kondicija, laktacija, telesna masa
Published in DKUM: 24.06.2016; Views: 2119; Downloads: 228
Full text (900,87 KB)

Keywords: plemenske svinje, plodnost, zaporedna laktacija, število pujskov, gnezdo
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1879; Downloads: 42
Link to full text