Search the digital library catalog

Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti povezavo med prostorskimi značilnostmi mamalnega kompleksa in parametri, kot so rojstna masa, telesna masa, dnevni prirast in stabilnost sesanja, ter proučiti uporabo posamezne mlečne žleze in njeno stanje (aktivnost) ob koncu laktacije. V raziskavo so bile vključene tri plemenske svinje ŠL ‒ švedski landrace vključno z njihovimi gnezdi (27 pujskov). Tekom laktacije smo izvajali meritve prostorskih značilnosti mamalnega kompleksa in telesne mase ter izvajali opazovanja sesnega obnašanja pujskov. V raziskavi smo ugotovili, da je aktivnost posamezne mlečne žleze odvisna od obsega njene uporabe (sesanja), število aktivnih mlečnih žlez ob koncu laktacije pa je skladno z velikostjo gnezda. Popolna aktivnost in razvitost mlečnih žlez se je ohranila, ko je bila mlečna žleza uporabljena v vsaj 58 % sesanj, v nasprotnem primeru je mlečna žleza postopoma upadala in se na koncu deloma ali popolnoma presušila. Svinja 2 z več zaporednimi prasitvami (5) je imela bistveno obsežnejše mlečne žleze (178,3 cm2) kot svinja 1 (119,9 cm2) in svinja 3 (106,7 cm2), ki sta prasili šele drugič. Rezultati so pokazali, da je ploščina sesnega prostora posamezne mlečne žleze enakomerno padala od sprednjega proti zadnjemu delu mamalnega kompleksa. Z analizo korelacije smo ugotovili, da so povprečni dnevni prirast tekom laktacije, rojstna masa in kasnejša telesna masa statistično značilno pozitivno povezani s ploščino področja mlečne žleze (p < 0,05). Obsežnejše mlečne žleze so tako zasedali pujski z višjo telesno maso, ki so tudi bolje priraščali. Stabilnosti sesanja z velikostjo področja mlečne žleze ni bila statistično značilno povezana (p ≥ 0,05).
Keywords: pujski, svinja, laktacija, sesni prostor, mlečna žleza
Published: 11.10.2012; Views: 1411; Downloads: 75
Full text (1,71 MB)

Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv poporodnega premora in zaporedne laktacije na lastnosti mlečnosti (količina mleka, vsebnost maščob in beljakovin) v celotni in standardni laktaciji. Analizirali smo 2454 krav lisaste pasme in njenih križank z območja Pomurja v obdobju od leta 2006 do 2010. V raziskavo smo zajeli 9 zaporednih laktacij, poporodni premor pa smo razdelili na štiri razrede (kot meje smo vzeli kvartile). Vse podatke smo pridobili preko portala CPZ govedo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Vpliv zaporedne laktacije in razredov poporodnega premora na preučevane lastnosti smo izračunali z analizo variance, razlike med obravnavanji pa smo preverili s Tukey-evim testom pri 95 % tveganju. Ugotovili smo, da poporodni premor in zaporedna laktacija statistično značilno vplivata (P≤0,0001) na proučevane lastnosti mlečnosti. Zaporedna laktacija nima značilnega vpliva (P=0,3967) na poporodni premor. Rezultati mlečnosti iz naše raziskave so skladni z rejskimi cilji za lisasto pasmo.
Keywords: poporodni premor, zaporedna laktacija, mlečnost, vsebnost beljakovin, vsebnost maščob
Published: 02.04.2013; Views: 959; Downloads: 95
Full text (780,53 KB)

Abstract: Pujski so že takoj po rojstvu izpostavljeni zahtevnemu socialnemu in fizičnemu okolju. Delijo si namreč isto območje prehranjevanja, to je vime matere. Zato so med laktacijo, dokler ne vzpostavijo stabilnega sesnega reda, izpostavljeni intenzivnim medsebojnim socialnim (tudi agresivnim) interakcijam. Ugotovili smo, da imajo v prvih dveh tednih po prasitvi na dogajanje med sesanjem in razporeditev pujskov na vimenu bistveno vlogo geometrijske (fizične) omejitve vimena oz. omejitev prostora. Vpliv geometrijskih omejitev vimena se odraža s proti sredini vimena »usmerjeno« porazdeljenostjo pujskov (t.i. grbasta distribucija), imenovano učinek sredine območja (ang. mid-domain effect). Naši rezultati dodatno kažejo, da pred vzpostavitvijo sesnega reda pujski vzpostavijo mehanizem vzdrževanja enakih interindividualnih razdalj, ki smo ga poimenovali skupinska sesna kohezivnost. Vendar pa so pujski, čeprav vzpostavijo skupinsko sesno kohezivnost, še vedno izpostavljeni neposrednemu medsebojnemu »boju« za seske. Ugotovili smo, da utegne imeti boj za seske prilagoditveno (adaptivno) funkcijo pri tekmovanju za omejen vir (t.j. kolostrum), pa tudi pri stimulaciji mlečnih žlez ter termoregulaciji. Kljub temu pa je določena mera urejenosti med sesanjem nujna, saj preprečuje pretirano bojevanje in zmanjša delež zgrešenih sesanj, kar končno poveča tudi preživitveno sposobnost pujskov. Sesna kohezija se torej vzpostavi najprej, iz nje pa se kasneje razvije sesni red, ko se pujski ustalijo na določenem sesnem položaju. Mehanizmi učenja sesnega položaja in orientacije pujskov na vimenu, t.j. vračanja pujska na isto sesno mesto, so še vedno nepojasnjeni. Vendar naša opažanja kažejo, da utegne imeti pri tem ključno vlogo prostorska konfiguracija vimena, ki jo določajo seski, paroma razporejeni v dve vzporedni liniji. Dogajanje v zgodnjem življenju je odgovorno tudi za izoblikovanje specifičnih vzorcev obnašanja, ki se lahko prenesejo in izražajo tudi v kasnejših obdobjih življenja. Naši rezultati potrjujejo to domnevo. Poodstavitvena agresija in formiranje nove socialne strukture sta namreč močno povezana s položajem sesanja. Najvišja stopnja poodstavitvene agresije in nestabilnost pri oblikovanju nove socialne strukture se izraža pri pujskih, ki so sesali na sredini vimena. Naše raziskave so obravnavale nekatere pomembne vidike sesnega obnašanja pujskov in potrdile kompleksnost procesa sesanja. Izsledki predstavljajo nova spoznanja o razvoju (sesnega) obnašanja tekom laktacije in njegovi ključni vlogi v življenju prašiča ter tako bistveno prispevajo k boljšemu, celovitemu razumevanju procesa sesanja, kar pa je ključnega pomena pri učinkovitem upravljanju z gnezdi.
Keywords: domači prašič, laktacija, neonatalni pujski, sesno obnašanje
Published: 08.05.2015; Views: 1898; Downloads: 116
Full text (20,89 MB)

Keywords: plemenske svinje, plodnost, zaporedna laktacija, število pujskov, gnezdo
Published: 10.07.2015; Views: 522; Downloads: 10
Link to full text

Abstract: Namen diplomskega dela je spremljanje telesne kondicije krav molznic lisaste pasme in ugotoviti morebitne medsebojne povezave med proizvodnimi lastnostmi in telesno maso. V raziskavo, ki je trajala 6 mesecev, je bilo vključenih 31 molznic. Molznice se je enkrat mesečno tehtalo, ocenila se jim je telesna kondicija in spremljala količina in kakovost mleka. Ugotovili smo, da je ocena telesne kondicije bolj uporaben podatek kot podatek o telesni masi. Kondicija se najhitreje spreminja v prvih treh mesecih po porodu, saj takrat molznice izgubijo največ telesne mase, imajo pa v tem obdobju najvišjo povprečno dnevno mlečnost. Poleg spremljanja telesne kondicije je zelo pomembno tudi spremljanje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku, saj nas lahko vsi ti podatki skupaj zgodaj opozorijo na morebitne presnovne motnje molznice. Manj produktivne molznice začno že v prvi polovici laktacije z nalaganjem telesnih maščob in imajo ob presušitvi previsoko oceno kondicije, kar vodi v presnovne težave v naslednji laktaciji.
Keywords: krave molznice, telesna kondicija, laktacija, telesna masa
Published: 24.06.2016; Views: 644; Downloads: 64
Full text (900,87 KB)