Search the digital library catalog

Abstract: Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimuna bolezen centralnega živčnega sistema, ki lahko povzroči invalidnost. Kljub napredku v zdravljenju in ozaveščanju o bolezni strokovna javnost ugotavlja, da znanje o MS med laično populacijo ni zadostno. Raziskava je vključila 105 anketirancev. Anketiranci so izpolnili vprašalnik s 25 vprašanji o poznavanju MS. V vprašalniku se je ocenjevalo njihovo znanje o bolezni, simptomih, vzrokih, diagnostiki in zdravljenju. Rezultati so pokazali, da so anketiranci dosegli zadovoljivo znanje o MS, saj je večina pridobila med 50 % in 70 % možnih točk. Boljše rezultate so dosegli starejši anketiranci in tisti s srednješolsko izobrazbo. Več težav so imeli pri vprašanjih o delovanju človeškega telesa in diagnostičnih postopkih. Naša raziskava potrjuje, da ima laična populacija zadovoljivo, vendar ne celovito znanje o MS. Rezultati so višji v primerjavi z mednarodnimi študijami iz leta 2021, kar kaže na povečano ozaveščenost. Priporočamo nadaljnje raziskave o poznavanju MS med zdravstvenimi delavci in bolniki in večjo izpostavljenost podatkov o bolezni v medijih in zdravstvenih ustanovah.
Keywords: Multipla skleroza, laiki, ozaveščenost, raziskava
Published in DKUM: 19.02.2025; Views: 0; Downloads: 49
Full text (1,38 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Zgodnja prepoznava zdravstvenega stanja, učinkovito in takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja ter aktiviranje nujne medicinske pomoči (klic 112) so ključni dejavniki verige preživetja po nenadnem obolenju izven bolnišničnega okolja. Že v preteklosti so poudarjali pomen usposabljanja laične populacije. Svojo laično vlogo v verigi preživetja namreč lahko nudijo in opravljajo le, če imajo za to ustrezno usposobljenost. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili oblikovan anketni vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost 65 let in več. Raziskavo smo izvedli tako, da smo osebe, ki so ustrezale kriterijem, fizično obiskali na domu. Podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili binomski statistični test in hi-kvadrat test. Rezultati: 75 % anketiranih je pravilno odgovorilo, kaj zajemajo TPO, vendar se jih je le 14 % že srečalo z izvajanjem oživljanja. Večina se jih ne počuti dovolj sposobno za pomoč nenadno oboleli osebi. 34 % anketiranih ne pozna lokacije AED. Ostalih 66 % sicer pozna lokacijo, vendar bi si le 32 % upalo uporabiti AED in to samo v prisotnosti druge osebe. Diskusija in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da imajo starejši sicer zadovoljivo teoretično znanje iz področja TPO in uporabe AED in nekoliko slabše na področju praktičnega znanja. Kot pozitivno se je izkazalo, da se je več kot polovica anketiranih starostnikov pripravljena izobraževati o tej temi. Potreben bi bil večji poudarek na motiviranosti in izobraževanju prilagojeni starejši populaciji, saj le-ti dosegajo skoraj petino slovenskega prebivalstva.
Keywords: Starostniki, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, znanje prve pomoči, veriga preživetja, laiki.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 1090; Downloads: 171
Full text (1,96 MB)

Abstract: Zunaj bolnišnični srčni zastoj predstavlja vodilni vzrok umrljivosti v svetu. Ker je uspešnost preživetja in prognoza pri bolniku odvisna predvsem od zgodnjega začetka oživljanja ter defibrilacije, pri tem pomembno vlogo odigrajo mimoidoči, ki so priča srčnemu zastoju. S svojim znanjem ter hitrim in ustreznim posredovanjem lahko tako rešijo življenje in pripomorejo k čim ugodnejšemu nevrološkemu izidu. Izvedena je bila kvantitativna metoda z uporabo standardiziranega vprašalnika in ocenjevalnega protokola. Z vprašalnikom smo ocenili znanje tečajnikov pred tečajem, nato izvedli 2-urni tečaj za tem pa, z ocenjevalnim protokolom, ocenili pridobljeno znanje na Laerdal lutki. Kvantitativne rezultate smo predstavili z grafi in tabelami, hipoteze pa potrdili z uporabo Mann-Whitneyevega U testa ter Spearmanovo korelacijo. Povprečni rezultat pisnega preizkusa predznanja vseh tečajnikov je bil 77,7 %, praktičnega preizkusa po tečaju pa 88,5 %. Tečajniki, ki imajo v družini nekoga z zdravstveno izobrazbo, so pred tečajem dosegli, v povprečju, 82,3 % in po tečaju 92 % uspeh, ostali 75,1 % pred in 87,30 % uspeh po tečaju. Uspešnost pred in po tečaju se je izkazala za odvisno od števila predhodno opravljenih tečajev. Diskusija in zaključek: kvalitetni tečaji nedvomno pripomorejo k boljšemu znanju in večji samozavesti laikov pri izvajanju TPO. Redna in usmerjena izobraževanja so pogoj za pogostejšo uporabo javno dostopnih defibrilatorjev in pravilno ter kvalitetno izvedbo TPO ob srčnem zastoju.
Keywords: tečaj, srčni zastoj, laiki, pristopni čas, ventrikularna fibrilacija, ventrikularna tahikardija brez pulza.
Published in DKUM: 24.12.2019; Views: 1598; Downloads: 143
Full text (1,16 MB)

Abstract: Pri osebi, ki doživi srčni zastoj, je nujnega pomena čimprejšnje nudenje temeljnih postopkov oživljanja s strani laične populacije. Pri osebi, ki je doživela zastoj srca, začnejo po štirih minutah nastajati nepopravljive okvare možganov, po šestih minutah poškodba možganov, v desetih minutah po zastoju srca pa nastopi smrt možganov. Z raziskavo želimo ugotoviti, kje oziroma od koga so dijaki dobili znanja iz temeljnih postopkov oživljanja (TPO), ali bi dijaki znali nuditi TPO in ali so dovolj osveščeni o TPO. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 24 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 306 srednješolcev tretjega in četrtega letnika iz treh celjskih gimnazij. Ugotovili smo, da je znanje dijakov nezadovoljivo. Večina se jih je pripravljena dodatno učiti in spoznavati TPO. Največ jih je znanje že pridobilo na tečaju prve pomoči. Več kot 50 odstotkov dijakov bi bilo pripravljeno nuditi TPO. Nihče od anketirancev pa se še ni znašel v situaciji, ko bi bilo potrebno oživljanje. Dijaki bi v večini bili pripravljeni pomagati osebi, ki je doživela zastoj srca, vendar ne bi znali pravilno odreagirati. Veliko dijakov bi namreč pri ugotavljanju, ali je oseba v nezavesti, ali diha, ali ji bije srce, izgubljalo pomembne sekunde in s tem dragocen čas, ki ga pa pri osebi, ki je doživela srčni infarkt, nimamo. Pravilno mesto za masažo srca pozna 91 odstotkov dijakov, vendar bi jih s pravilno močjo oživljalo samo 38 odstotkov. Po zbranih podatkih so dijaki premalo osveščeni o TPO, saj niso navajali pravilnih odgovorov.
Keywords: Temeljni postopki oživljanja, avtomatični eksterni defibrilator, srčni zastoj, dijaki, laiki, osveščenost
Published in DKUM: 08.10.2014; Views: 3737; Downloads: 563
Full text (9,79 MB)