1. Telesna govorica kot indikator laganjaKim Obaha, 2024, master's thesis Abstract: Telesna govorica je neverbalna oblika komunikacije, ki najbolj neposredno izraža naša čustva in občutja, zato je lahko tudi dober indikator laži. Tako izražanje signalov laži skozi telesno govorico kot tudi branje teh signalov laži večinoma poteka nezavedno. Zato je telesna govorica veliko manj podvržena naši kontroli kot besedna govorica, posledično pa lahko ta nesihnronost med besedno in telesno govorico skupaj z drugimi neverbalnimi pokazatelji nakazuje na laganje. Z deskriptivno metodo, metodo anketnega vprašalnika in metodo strukturiranega globinskega intervjuja smo raziskali, v kolikšni meri se ljudje zavedajo telesne govorice kot indikatorja laganja, kakšne so glede na spol in glede na različne starosti sposobnosti branja signalov laži na telesni govorici in kako se razlikuje telesna govorica med spoloma in med različnimi starostnimi skupinami med procesom laganja ter ali izkušnje z vzgajanjem otrok pripomorejo k zavedanju o indikaciji laganja skozi telesno govorico in k boljšim sposobnostim prepoznavanja laganja. Skozi raziskavo smo opredelili tudi nekaj osnovnih pravil o branju telesne govorice in nekaj pogostih neverbalnih pokazateljev laganja.
Keywords: telesna govorica, neverbalna komunikacija, laganje, zavajanje, nezavedna sporočila
Published in DKUM: 19.09.2024; Views: 0; Downloads: 26
 Full text (3,45 MB) |
2. |
3. Tehnike ugotavljanja laži : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEva Božič, 2021, undergraduate thesis Abstract: V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je laganje definirano kot zavestno izjavljanje, oziroma pripovedovanje nekaj neresničnega, z namenom zavajanja v zmoto ter govoriti nekaj, kar ne ustreza resnici. Pri laganju gre za več čustvenih ter miselnih procesov, ki od človeka zahtevajo popolno zbranost ter kontrolo. Razlogov zakaj ljudje lažejo je nešteto, največkrat pa je to zaradi osebnih koristi in izogibanja kazni. To diplomsko delo govori o besednih in nebesednih znakih, ki nakazujejo, da oseba laže ter o različnih tehnikah, ki jih preiskovalci uporabljajo za odkrivanje laži in zavajanja.
Tako v tuji kot tudi slovenski literaturi, je že veliko napisanega o tehnikah ugotavljanja laganja. Razne študije in eksperimenti, ki so jih strokovnjaki skozi leta izvajali in izpopolnjevali, so potrdili delovanje nekaterih tehnik, nekatere pa stroka še vedno zavrača. Še vedno so nekatere tehnike premalo učinkovite ter površne. Tako je iz njih nemogoče pridobiti verodostojne rezultate, ki bi učinkovito odkrili oziroma potrdili laganje. V nasprotju s Slovenijo, so tehnike v tujini veliko bolj uporabljane, preiskovalni organi so temu primerno tudi usposobljeni. Velik problem pri uporabi tehnik predstavlja tudi zakonodaja, saj se od države do države razlikuje in medtem ko je tehnikam ugotavljanja laži zakonodaja v tujini, predvsem v ZDA bolj naklonjena, je slovenska zakonodaja do tehnik precej kritična in jih ne priznava.
V zadnjem času je mogoče zaslediti veliko serij in filmov, v katerih, kot glavni liki nastopajo ljudje, kateri lahko zgolj iz mimike obraza prepoznajo kdaj oseba laže. Tako lahko s sugestijami in raznimi manipulacijami hitro določijo krivca, ter ga zgolj s postavitvijo parih ''zvitih'' vprašanj pripravijo do želenih odgovorov. To da gledalcu občutek, da lahko tudi sam prepozna vedenje, ki je značilno za lažnivce, ne glede na to, ali je za to usposobljen ali ne. Res je, da obstajajo določeni nebesedni znaki, katere lahko tako rekoč prepozna vsak, vendar je to daleč od tega, da lahko z gotovostjo trdimo, da nekdo laže in žal velja to tudi za tehnike ugotavljanja laži.
Laganje je že od nekdaj prisotno pri komunikaciji med ljudmi, najbolj pogosto in izpopolnjeno pa je pri storilcih kaznivih dejanj, kjer jim laganje in zavajanje predstavljata najboljšo zaščito. Laganje pa ni preprosto in od človeka zahteva kontrolo miselnih in čustvenih procesov, kar se velikokrat izkaže kot prezahtevna naloga. Preiskovalci in strokovnjaki so tako s pomočjo različnih eksperimentov in raziskav razvili več tehnik in metod, ki jih uporabljajo pri odkrivanju laganja in zavajanja ter določili katera nebesedna vedenja se pojavijo ob laganju.
V začetku diplomskega dela je predstavljenih pet ključnih vprašanj in trditev, ki služijo kot smernice za izdelavo diplomskega dela. Ta vprašanja in trditve se bo skozi celotno delo primerjalo in preverjalo ter na koncu tudi potrdilo oziroma ovrglo.
Keywords: laganje, znaki laganja, tehnike laganja, zavajanje, besedno laganje, nebesedno laganje, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 1093; Downloads: 0 |
4. Prepoznavanje laži s pomočjo neverbalne komunikacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Arčnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je zajeto vse o lažeh in prevarah in o tem zakaj ljudje sploh lažejo.
Našteti in opisani so tipi lažnivcev. Predstavljene so tudi vrste laži in njihova zaznava.
Z lažmi in prevarami se srečujemo vsak dan.
Ne moremo storiti veliko, da bi nekomu preprečili, da bi nam lagal, lahko pa se naučimo bolje prepoznavati in presojati zapleteno vedenje, ki je povezano z medsebojnim sporazumevanjem. Lahko se naučimo slišati različne odtenke glasu, prepoznati drobne razlike v hitrosti govora, višini glasu in glasnosti, ki namigujejo na poskus prevare. Če prisluhnemo vsebini govora, nam to lahko pomaga razumeti, kako sogovornik razmišlja. Če se naučimo videti onkraj telesnih znakov stresa in običajnih mask, lahko natančneje razberemo pomen kretenj, drže, položaja, izraza in gibov.
Strokovnjaki, psihologi, policisti in laiki se trudijo prepoznati laži skozi neverbalno komunikacijo, vendar se dosti krat pojavijo razne težave, ki sem jih izpostavila v diplomskem delu. Vzrok za to, so naj več krat napačna prepričanja o dejanskih znakih laganja ali pa preveliko opiranje na samo neverbalno komunikacijo.
V drugem delu diplome so predstavljena čustva, ki se pojavljajo med laganjem ter znaki neverbalne komunikacije, kot so, govorica telesa, kretnje, drža, gibi, mikro obrazni izrazi. Neverbalno komunikacijo je težje nadzorovati kot verbalno. Zaradi tega se lahko pojavijo ključni indikatorji, ki nakazujejo na laži.
Keywords: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, govorica telesa, glas, obrazni izrazi, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.07.2018; Views: 2568; Downloads: 492
Full text (1,09 MB) |
5. Besedni in nebesedni znaki laganja - kaj pomenijo? : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEva Dugar, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga govori o besednih in nebesednih znakih zavajanja, o poligrafu ter o znanju policistov in laikov pri odkrivanju laži.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, zasliševanje, laganje, zavajanje, besedni znaki, nebesedni znaki, komunikacija, odkrivanje laži, diplomske naloge
Published in DKUM: 29.06.2018; Views: 1481; Downloads: 305
Full text (941,58 KB) |
6. Ugotavljanje zavajanja z znanstveno analizo vsebine : magistrsko deloMarija Umolac, 2017, master's thesis Abstract: Ugotavljanje verodostojnih dejstev in dokazov je bistveno v preiskovalnih in sodnih postopkih. Tehnike za ugotavljanje laganja delimo na neverbalne in verbalne. V praksi se še vedno pogosteje uporabljajo poligraf in neverbalne tehnike, medtem ko je uporaba verbalnih tehnik bistveno manjša, čeprav so raziskave ugotovile, da se njihova točnost giblje okoli 70 %. Najbolj znane tehnike za ugotavljanje besednega laganja so kriterijska vsebinska analiza, nadzorovanje resničnosti in nekoliko novejša tehnika – znanstvena analiza vsebine.
Znanstvena analiza vsebine je tehnika za ugotavljanje besednega zavajanja na podlagi pisne izjave. Raziskave kažejo, da je neučinkovita in nestandardizirana, ker pa zavajajoče ponuja hitro rešitev sicer kompleksnega problema ugotavljanja laganja, jo nekatere varnostne agencije uporabljajo. Ne zavedajo pa se, da se z uporabo tehnike SCAN lahko izpostavljajo še večjim varnostnim tveganjem in neučinkovitosti lastnega dela. Učinkovitost tehnike še nikoli ni bila testirana v Sloveniji, zato je magistrsko delo namenjeno preverjanju tehnike v slovenskem kulturnem in jezikovnem okolju. V raziskavi so sodelovali študenti Fakultete za varnostne vede. 64 udeležencev je bilo naprošenih, da napišejo dve izjavi o negativnih dogodkih, eno resnično in eno izmišljeno. Presojevalke izjav so bile štiri študentke. Opravile so deseturno usposabljanje iz tehnike SCAN, ki je potekalo v več delih. Seznanjene so bile z namenom raziskave, niso pa vedele, katere izjave so resnične in katere ne. Zaradi morebitnega učinka zaporedja je zaporedje ocenjevanja izjav specifično za vsako presojevalko. Izjave so ocenjevale v skladu s kriteriji tehnike SCAN. Raziskava je bila anonimna in vsi udeleženci so sodelovali prostovoljno. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da s tehniko znanstvene analize vsebine ni mogoče ugotavljati zavajanja. Razlike med resničnimi in lažnimi izjavami so majhne in statistično nepomembne, kar potrjuje neučinkovitost tehnike.
Keywords: preiskovanje, zasliševanje, verodostojnost, laganje, laži, zavajanje, verbalni znaki, neverbalni znaki, analize, magistrska dela
Published in DKUM: 17.01.2018; Views: 1599; Downloads: 159
Full text (997,96 KB) |
7. Odkrivanje laži v preiskovalnih razgovorih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnja Muc, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo govori o odrivanju laži v preiskovalnih razgovorih. Lažnivci so čez leta razvili nešteto strategij, ki jih danes nekateri uspešno uporabljajo v preiskovalnih razgovorih, da zavajajo preiskovalce. Čez leta je nastalo tudi kar nekaj študij, ravno z namenom odkrivanja teh strategij in izboljšanja policijskih sposobnosti za prepoznavo lažnivcev ter s tem prepoznavo njihovih prevar.
V prvem delu diplomskega dela je zajeta kratka predstavitev pojma laganja in laži, kakšne vrste laži poznamo in zakaj ljudje sploh lažemo. V drugem delu je poudarek na strategijah osumljencev ter prepoznavi teh strategij (glede na verbalne in neverbalne znake), kakšni so znaki prevar in kako prepoznati prevaro v preiskovalnem intervjuju. Na koncu pa sta opisani še tehnika kognitivnega intervjuja in tehnika PEACE modela ter njegove stopnje. Glavni namen tega diplomskega dela je ugotoviti, katere so najbolj uporabljene strategije krivih osumljencev, kako prepoznati te strategije in kako k temu pripomoreta tehnika kognitivnega intervjuja in tehnika PEACE modela, razvita v Angliji. V zadnjem delu sledi primerjava dveh člankov na temo verbalnih in neverbalnih znakov laganja, z namenom, da odkrijemo, čim več strategij in njihovih znakov. Za tem pa bomo primerjali še dva članka: eden bo predstavljal uspešnost tehnike kognitivnega intervjuja in drugi uspešnost PEACE modela pri zasliševanju osumljencev (krivih ali ne).
Keywords: preiskovanje, intervju, kognitivni intervju, laganje, laži, odkrivanje laži, model PEACE, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.01.2018; Views: 1563; Downloads: 186
Full text (962,39 KB) |
8. Ugotavljanje laži s pomočjo kognitivne obremenitve : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMaša Drmota, 2017, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo se osredotoča na ugotavljanje laži s kognitivno obremenitvijo. Kognitivna obremenitev je ena izmed metod, s katero lahko obremenimo naše miselne procese in spomin. Osredotočili smo se na kognitivno obremenitev v povezavi z odkrivanjem morebitnih lažnivcev pri preiskovanju kaznivih dejanj. Policisti in preiskovalci so večino svojega časa v stiku z osumljenci, pričami in žrtvami kaznivih dejanj, zato je komunikacija glavni element njihovega dela. Komunikacija jim omogoča, da od oseb, ki so bile vpletene v kaznivo dejanje, pridobijo čim več informacij. Intervjuvanje teh oseb pa ni vedno tako, kot bi moralo biti. Velikokrat pride do tega, da intervjuvanec preiskovalcu laže. Lažnivcev ne odkrivamo le preko pozornega spremljanja besedne komunikacije, vendar je tu ključnega pomena neverbalna komunikacija. Zaradi ogromnega števila verbalnih in neverbalnih dejavnikov, ki kažejo, da oseba laže, imajo preiskovalci izredno težko nalogo. Odločili smo se, da predstavimo kako in s kakšnimi metodami lahko preiskovalci kaznivih dejanj učinkoviteje odkrivajo verodostojnost pričanja.
V zaključnem delu gre za pregledno teoretično raziskavo o uporabnosti kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži. V prvem delu smo opisali komunikacijo (verbalno in neverbalno), spomin, laganje, ugotavljanje laži pri preiskovanju kaznivih dejanj, kognitivno obremenitev in kognitivni intervju. Poleg teoretične opredelitve smo za lažje razumevanje navedli tudi nekaj primerov iz prakse. V drugem delu smo pregledali nekaj tujih raziskav, preko katerih smo želeli prikazati učinkovitost kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži.
Keywords: laganje, laži, odkrivanje laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, kognitivni intervju, kognitivne obremenitve, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.10.2017; Views: 2218; Downloads: 243
Full text (630,02 KB) |
9. Ugotavljanje verodostojnosti na podlagi mikroobraznih izrazov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeveDarja Gračnar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Obraz je neskončna zakladnica podatkov o čustvih. Informacije na obrazu niso le znamenje o tem, kaj se dogaja v nas, ampak so v nekem smislu natančno tisto, kar imamo v mislih. Izurjeni strokovnjaki naj bi kljub kratkotrajnosti znali zaznati in prepoznati mikro obrazne izraze, kar pa je manj zanesljivo in težje brez videoposnetka.
Ugotavljanje pričanja z opazovanjem besednih in nebesednih znakov zavajanja je pomembno predvsem takrat, ko dejanskega stanja ne moremo ugotoviti drugače, z drugimi dokazi ali pričami. Bistveno je, da so kriminalisti seznanjeni z vsemi znaki zavajanja, saj jih tako lahko hitreje prepoznajo.
Namen diplomskega dela je bil definirati bistvene elemente za ugotavljanje verodostojnosti na podlagi usmerjanja pozornosti na besedne in nebesedne znake. Cilj je bil ugotoviti, kako bi lahko ta koncept vpeljali v prakso pri nas ter v kolikšni meri je (že) znan našim kriminalistom.
Iz prebrane literature sem ugotovila, da so verbalni znaki manj znani in da podcenjujemo njihovo zanesljivost saj dajemo večjo pozornost neverbalnim znakom. V praksi je več ugotavljanja zavajanja s pomočjo nebesednih znakov kot s pomočjo besednih znakov.
Raziskave tako potrjujejo, da ljudje, ki lažejo v običajnih okoliščinah precej več gestikulirajo, skušajo se govornim in glasovnim posebnostim zavestno izogibati, prav tako ljudje, ki lažejo med govorjenjem pogosteje obmolknejo in se večkrat zmotijo.
Keywords: pričanje, priče, verodostojnost, laganje, verbalni znaki, neverbalni znaki, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1466; Downloads: 107
Full text (528,75 KB) |
10. Ugotavljanje zavajanja z znanstveno analizo vsebine : magistrsko deloPetra Valant, 2015, master's thesis Abstract: Sposobnost odkrivanja laganja je v največji meri odvisna od sposobnosti zaznavanja, razlikovanja in kategoriziranja (ne)besednega vedenja, vendar se hitro pojavi vpliv subjektivnega presojanja, zato so se skozi čas oblikovale tehnike, s katerimi bi na najbolj objektiven način presodili, ali je izjava resnična ali ne. Tehnike so različne in pri uporabi vsake je treba upoštevati njene prednosti in omejitve. Precenjevanje zanesljivosti tehnik ima lahko nepopravljivo škodo, zato je magistrsko delo namenjeno ugotavljanju strokovnega ozadja ene od razširjenih tehnik, t. i. znanstvene analize vsebine.
Raziskovalne ugotovitve o znanstveni analizi vsebine so pokazale, da na sposobnost odkrivanja laganja vplivajo znanje, izkušnje in frekventnost uporabe tehnike. Načeloma sposobnost ugotavljanja laganja ni večja od naključja, vendar lahko ob pravilni uporabi znanstvene analize vsebine verjetnost pravilne klasifikacije izjav povečamo. Pri upoštevanju rezultatov znanstvene analize vsebine pa je potrebna posebna previdnost, saj ima tehnika številne pomanjkljivosti − od slabega teoretičnega ozadja do nestandardiziranega seznama kriterijev.
Keywords: zavajanje, laganje, odkrivanje laži, verbalni znaki, fizični znaki, vedenjska analiza, magistrska dela
Published in DKUM: 18.09.2015; Views: 2327; Downloads: 245
Full text (841,22 KB) |
