| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
Patološki lažnivec : diplomsko delo
Špela Krivec, 2011, bachelor thesis/paper

Keywords: psihopatologija, patološki lažnivci, laganje, diplomske naloge
Published: 10.06.2011; Views: 5329; Downloads: 1954
.pdf Full text (478,67 KB)

4.
Verbalni znaki laganja in kriterijska vsebinska analiza : diplomsko delo
Petra Valant, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract:
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, izjave, laganje, verbalni znaki, analize, diplomske naloge
Published: 28.10.2011; Views: 2669; Downloads: 252
.pdf Full text (578,95 KB)

5.
Iskanje resnice ali laži z opazovanjem mikro obraznih izrazov ter telesne govorice : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nathan Klasinc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Celoten namen diplomske naloge je bila izvedba raziskave, ki je temeljila na principu odkrivanja laži na podlagi mikro-obraznih izrazov in telesne govorice. Zasnova diplomske naloge je potekala že od prvega letnika. Mikro-obrazni izrazi in telesna govorica so v zadnjih letih zelo popularni v vseh medijih, vendar gre za vprašljive metode, ki se pogosto ne zanašajo na raziskave. Zato sem iz uvoda postopoma prehajal na mikro-obrazne izraze. V nalogi sem pobliže predstavil kaj je laganje ter uporabil različne načine in pristope odkrivanja laži. Obe metodi odkrivanja laži temeljita na t.i. čustvenem pristopu, zaradi tega emocije igrajo ključno vlogo v diplomski nalogi. Zaradi tega je bilo potrebno okvirno opisati sedem osnovnih čustev in njihove karakteristike na obrazu, ki so značilne za njih. Mikro-obrazni izrazi temeljijo ravno na osnovnih čustvih in njihove karakteristike se lahko pojavijo in zaznajo na obrazu. Za sedem osnovnih čustev velja, da so univerzalna in se kot taka pojavijo pri vseh pripadnikih človeške rase. Njihova značilnost je tudi ta, da so prepoznana povsod po svetu. V diplomski nalogi sem opisal še znake neverbalne govorice, ki lahko indicirajo laž oz. vznemirjenost. Poleg analize pisnih virov sem podajal še kritične argumente drugih avtorjev, ker menim, da trditve pridobijo na teži, ko so potrjene kljub kritikam. Glavnina diplomske naloge je bila izvedena raziskava, s katero smo lahko potrdili obstoj mikro-obraznih izrazov ter njihovo praktično aplikacijo izven laboratorija. Raziskava, ki smo jo izvedli s kolegi velja za prvo raziskavo iz tega področja na območju Slovenije in kot taka nosi določeno težo. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je s pomočjo mikro-obraznih izrazov vsaj delno možno sklepati o iskrenosti podane verbalne izjave. V kolikor so nas mikro-obrazni izrazi v to prepričali, smo na področju telesne govorice dobili rezultate, ki ne potrjujejo dela hipoteze, ki se nanaša na telesno govorico. Prav tako sem mnenja, da je uporaba mikro-obraznih izrazov v praksi mogoča in koristna.
Keywords: laganje, laži, zaznavanje, neverbalni znaki, telesna govorica, obrazni izrazi, analize, diplomske naloge
Published: 10.07.2012; Views: 2383; Downloads: 578 
(3 votes)
.pdf Full text (1,77 MB)

6.
Ugotavljanje lažnega pričanja z opazovanjem besedne in nebesedne komunikacije : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tanja Barle, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Laž je zavestno neresnična izjava, katere namen je nekoga spraviti v zmoto, pri čemer pa niti ni bistveno, ali je ta poskus uspešen ali ne. Laganje lahko ugotavljamo na več načinov, od katerih je metoda z opazovanjem najbolj praktična zato, ker jo lahko izvajamo na mestu samem, takoj, brez uporabe dodatnih analiz in naprav, pa tudi časovno in ekonomsko je najbolj ugodna. Pri opazovanju moramo biti pozorni tako na besedne kot na nebesedne znake oz. predvsem na njihovo medsebojno ujemanje. Med laganjem se lažnivec spopada z lastnimi čustvi, spremlja in nadzoruje svojo obrazno mimiko, kretnje, ton glasu in izbor besed ter hkrati opazuje reakcijo izpraševalca, vse zavedajoč se posledic odkritja njegove laži. Ob tem zaradi povečanega miselnega napora, čustvene vzburjenosti in poskusa nadzorovanja lastnega vedenja pride do t.i. uhajanja znakov laganja. Prepoznava lažnega pričanja (krive izpovedbe) je v sodnih postopkih posebej pomembna zato, ker lahko vpliva na odločitev sodnika v sodbi in posledično na udeležence v postopku. Kadar sta v sodnem postopku na voljo le pričanji obeh strank (tožeče in tožene) oz. priče in obdolženca, to pomeni, da mora sodnik po prosti presoji podati oceno o tem, kdo je podal bolj verodostojno izpovedbo (komu bolj verjame), pri čemer se sodniki zanašajo na svoje izkušnje. Kljub temu, da se večina anketiranih sodnikov nikoli ni posebej izobraževala za ugotavljanje laganja, pa sodniki začetniki le niso povsem brez izkušenj, tako življenjskih (minimalna starost je 30 let) kot tudi poklicnih (opravljeno usposabljanje na sodišču oz. pri delodajalcu), tako da je njihova ocena verodostojnosti pričanja bolj točna od ocene laikov. Sodniki se v obrazložitvi sodbe oprejo predvsem na besedne (vsebinske) znake zavajanja, saj lahko le z njimi argumentirajo svojo odločitev o (ne)verodostojnosti pričanja. Nebesedni znaki zavajanja, ki jih zaznajo, pa sodnikom služijo kot indic laganja in povod za t.i. kontrolna vprašanja, s katerimi nadalje preverjajo verodostojnost pričanja. Poleg že omenjenega dajejo sodniki poudarek tudi nekaterim drugim okoliščinam, ki so pokazatelj neresničnosti izjav: znaki naučenosti priče, povezanost priče s kaznivim dejanjem, razmerje z obdolžencem ali stranko, konsistentnost in skladnost z drugimi, že znanimi dejstvi. V zvezi z uvedbo zvočnega snemanja glavnih obravnav le redki anketirani sodniki menijo, da jim le-to omogoča tudi boljše opazovanje nebesednega vedenja priče. Soočenja so po izkušnjah anketiranih sodnikov neuspešna, saj priči praviloma vztrajata vsaka pri svojem in se tako nič ne razjasni, zato jih sami tudi redko odredijo.
Keywords: pričanje, verodostojnost, lažno pričanje, laž, laganje, zavajanje, nebesedna komunikacija, diplomske naloge
Published: 12.06.2013; Views: 1534; Downloads: 358
.pdf Full text (1,49 MB)

7.
Ocenjevanje verodostojnosti izjav s tehniko nadzorovanja resničnosti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Mirjam Gominšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Star slovenski pregovor pravi, da ima laž kratke noge, pa vendar ni vedno tako. Ljudje imamo pogosto težave pri prepoznavanju laži in ugotavljanju prevar, zato smo velikokrat »popeljani na led«. Poznavanje resnice v vsakdanjem življenju in v poslovnem svetu je ključnega pomena za sklepanje pravih odločitev. Pomembnost ugotavljanja verodostojnosti pričanja priče ali izjave osumljenca v predkazenskem in sodnem procesu, je tako še večje. Strokovnjaki opozarjajo tako na verbalne kot neverbalne znake laganja. Ti pa vedno niso zanesljivi oziroma niso enoznačni in enotni za vse. Torej ni univerzalnega znaka oziroma recepta za odkrivanje laži. Zato strokovnjaki iščejo inovativnejše in učinkovitejše tehnike, ki bi omogočile ocenjevanje verodostojnosti izjav s čim večjo zanesljivostjo. Ena izmed novejših tehnik je tako imenovana tehnika nadzorovanja resničnosti (ang. Reality Monitoring). Bistvo te tehnike je, da se spomini na resnično doživete dogodke razlikujejo v sami kvaliteti od spominov izmišljenih dogodkov in vsebuje 8 kriterijev na podlagi katerih se presoja verodostojnost izjav. Raziskovalci se opirajo na dejstvo, da je resnica spomin na doživet dogodek, med tem ko je laž spomin izmišljenega dogodka. Pomanjkljivost tehnike nadzorovanja resničnosti pa je v tem, da ni primerna za uporabo pri vseh starostnih skupinah (ni primerna za uporabo pri otrocih mlajših od 10 let) in pri posameznikih, ki opisujejo dogodke, ki so se zgodili daleč v preteklosti (Vrij, 2008).
Keywords: laganje, laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, odkrivanje laži, izjave, verodostojnost, diplomske naloge
Published: 08.08.2013; Views: 1183; Downloads: 139
.pdf Full text (329,21 KB)

8.
Oblike patološkega laganja in možnosti njihove prepoznave : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Rok Sila, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira patološke lažnivce in vse spremljajoče oblike, poznane kot fantastična psevdologija, motnja izumetničenosti, Munchausnov sindrom, Munchausnov sindrom pooblaščenca in simuliranje. Patološko laganje predstavlja klinično sliko, v kateri posameznik večkrat ponavljajoče, kompulzivno pripoveduje lažne zgodbe. Bistvena razlika patoloških lažnivcev in običajnih lažnivcev je, da slednji običajno lažejo z nekim namenom oziroma ciljem. Primarni vzrok patološkega laganja ostaja neznan, vendar tesno povezan z nepravilnim delovanjem centralno živčnega sistema. Patološki lažnivci lahko pri poligrafskem testiranju pokažejo normalen odziv krivde ali odziv brez čustev. Kazniva dejanja, povezana s patološkimi lažnivci, vključujejo tatvine, goljufije, ponarejanja in plagiatorstvo. Fantastična psevdologija ima zelo dobro definirane karakteristike, poznana je tudi kot bolezen človeka proti samemu sebi, pogosto zaznamovana s trajnimi zgodbami, ki so občasno grajene na temelju resnice, največkrat pa na izmišljenih fantazijah. Motnja izumetničenosti predstavlja eno najbolj zahtevnih in težko razumljenih oblik psihopatologije v psihiatrični praksi, pri tej motnji so posamezniki močno nagnjeni k hlinjenju bolezni in imajo zelo malo vpliva na svoje lastno vedenje in početje. Munchausnov sindrom je ekstremna in dolgotrajna oblika motnje izumetničenosti, pri kateri se posameznik namerno samopoškoduje z namenom iskanja zdravniške pomoči. Podoblika te motnje je Munchausnov sindrom pooblaščenca, pri kateri so za pridobitev pozornosti bolezni povzročene s strani negovalca pri tretji osebi. Simuliranje je namensko proizvajanje lažnih in zavajajočih psihičnih ali psiholoških težav, motiviranih zaradi zunanjih spodbud, in velikokrat težko ločljivo od motnje izumetničenosti in Munchausnovega sindroma.
Keywords: laganje, laži, patološko laganje, münchausnov sindrom, psevdologija, fantastična psevdologija, diplomske naloge
Published: 27.10.2014; Views: 4705; Downloads: 416 
(1 vote)
.pdf Full text (639,96 KB)

9.
Neverbalna komunikacija kot instrument za odkrivanje laži pri policijskem delu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Luzar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Laž so naši predniki razvili iz potrebe po preživetju. Toda danes obstaja mnogo več razlogov zakaj se je poslužujemo in posledično tudi več oblik laži. Imajo pa kljub temu skupen izvor izražanja, ki ga ob primerni usposobljenosti lahko opazimo. Naše laži izdaja sprememba v govorici telesa, osrednji element neverbalne komunikacije. Uvodni del diplomske naloge se osredotoča na laž. Našla sem razloge za laganje in razloge, zakaj je to težek proces. Zanimal me je tudi evolucijski razvoj laži. Osrednji del je namenjen ugotavljanju povezav med govorico telesa in poskusom prevare, predvsem, ali lahko prepoznamo laž z opazovanjem neverbalne komunikacije. V empiričnem delu sem želela izvedeti, ali policisti in preostali zaposleni na PP Novo mesto v svojem delovnem času opazujejo neverbalno komunikacijo, zlasti, ali je opazujejo z namenom odkrivanja goljufij.
Keywords: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, policijsko delo, diplomske naloge
Published: 22.10.2014; Views: 1011; Downloads: 292
.pdf Full text (1,37 MB)

10.
Nevro-lingvistično programiranje kot orodje pri preiskovanju kaznivih dejanj
Peter Pavšič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pri preiskovanju in odkrivanju kaznivih dejanj ima veliko vlogo tudi odkrivanje in ugotavljanje laži, kajti na podlagi ugotavljanja določenih resničnih ali neresničnih informacij lahko sklepamo o samem kaznivem dejanju, poleg tega imajo informacije, ki so bodisi resnične ali ne, velik pomen pri samem poteku preiskave. Ena izmed tehnik, ki lahko pripomore k učinkovitejšemu preiskovalnemu delu, tako na področju policijskega zaslišanja in informativnega pogovora, kot na področju odkrivanja laži, je tehnika nevro-lingvističnega programiranja, ki lahko omogoča učinkovitejše pridobivanje informacij v samem preiskovalnem postopku in morebiti tudi ugotavljanje in odkrivanje laži na podlagi očesnih premikov. Poleg tehnike NLP lahko kot orodje za odkrivanje laži uporabimo tudi ocenjevanje in vrednotenje verbalne ter neverbalne komunikacije in na podlagi informacij, ki jih pridobimo na podlagi določenega vedenja, lahko sklepamo ali je določena informacija verodostojna ali ne. Ker rezultati raziskav ne dajejo najbolj relevantne slike o tehniki NLP in na podlagi očesnih premikov ne moremo z gotovostjo sklepati ali nekdo laže ali ne, poleg tega ne obstaja noben nevtralni znak, na podlagi katerega bi lahko sklepali ali nekdo laže ali ne, ne moremo govoriti o objektivnosti tehnike NLP, pa vendar lahko služi kot orodje za iskanje ostalih dokazov, ki lahko vodijo do uspešnega zaključka raziskave. Podobno velja tudi za ugotavljanje laži na podlagi neverbalne komunikacije, kajti zaradi kompleksnosti človeškega vedenja, osebnih lastnosti ter vpliva okolja, ne moremo z gotovostjo trditi o verodostojnosti izjave, vendar lahko pa na podlagi določenih informacij, ki jih razberemo iz govorice telesa, usmerjamo preiskavo na tak način, ki vodi do uspešnih rezultatov.
Keywords: laganje, laži, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, kazniva dejanja, preiskovanje, nevro-lingvistično programiranje, diplomske naloge
Published: 27.05.2015; Views: 865; Downloads: 98
.pdf Full text (608,70 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica