| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ugotavljanje lažnega pričanja z opazovanjem besedne in nebesedne komunikacije : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tanja Barle, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Laž je zavestno neresnična izjava, katere namen je nekoga spraviti v zmoto, pri čemer pa niti ni bistveno, ali je ta poskus uspešen ali ne. Laganje lahko ugotavljamo na več načinov, od katerih je metoda z opazovanjem najbolj praktična zato, ker jo lahko izvajamo na mestu samem, takoj, brez uporabe dodatnih analiz in naprav, pa tudi časovno in ekonomsko je najbolj ugodna. Pri opazovanju moramo biti pozorni tako na besedne kot na nebesedne znake oz. predvsem na njihovo medsebojno ujemanje. Med laganjem se lažnivec spopada z lastnimi čustvi, spremlja in nadzoruje svojo obrazno mimiko, kretnje, ton glasu in izbor besed ter hkrati opazuje reakcijo izpraševalca, vse zavedajoč se posledic odkritja njegove laži. Ob tem zaradi povečanega miselnega napora, čustvene vzburjenosti in poskusa nadzorovanja lastnega vedenja pride do t.i. uhajanja znakov laganja. Prepoznava lažnega pričanja (krive izpovedbe) je v sodnih postopkih posebej pomembna zato, ker lahko vpliva na odločitev sodnika v sodbi in posledično na udeležence v postopku. Kadar sta v sodnem postopku na voljo le pričanji obeh strank (tožeče in tožene) oz. priče in obdolženca, to pomeni, da mora sodnik po prosti presoji podati oceno o tem, kdo je podal bolj verodostojno izpovedbo (komu bolj verjame), pri čemer se sodniki zanašajo na svoje izkušnje. Kljub temu, da se večina anketiranih sodnikov nikoli ni posebej izobraževala za ugotavljanje laganja, pa sodniki začetniki le niso povsem brez izkušenj, tako življenjskih (minimalna starost je 30 let) kot tudi poklicnih (opravljeno usposabljanje na sodišču oz. pri delodajalcu), tako da je njihova ocena verodostojnosti pričanja bolj točna od ocene laikov. Sodniki se v obrazložitvi sodbe oprejo predvsem na besedne (vsebinske) znake zavajanja, saj lahko le z njimi argumentirajo svojo odločitev o (ne)verodostojnosti pričanja. Nebesedni znaki zavajanja, ki jih zaznajo, pa sodnikom služijo kot indic laganja in povod za t.i. kontrolna vprašanja, s katerimi nadalje preverjajo verodostojnost pričanja. Poleg že omenjenega dajejo sodniki poudarek tudi nekaterim drugim okoliščinam, ki so pokazatelj neresničnosti izjav: znaki naučenosti priče, povezanost priče s kaznivim dejanjem, razmerje z obdolžencem ali stranko, konsistentnost in skladnost z drugimi, že znanimi dejstvi. V zvezi z uvedbo zvočnega snemanja glavnih obravnav le redki anketirani sodniki menijo, da jim le-to omogoča tudi boljše opazovanje nebesednega vedenja priče. Soočenja so po izkušnjah anketiranih sodnikov neuspešna, saj priči praviloma vztrajata vsaka pri svojem in se tako nič ne razjasni, zato jih sami tudi redko odredijo.
Keywords: pričanje, verodostojnost, lažno pričanje, laž, laganje, zavajanje, nebesedna komunikacija, diplomske naloge
Published: 12.06.2013; Views: 1434; Downloads: 338
.pdf Full text (1,49 MB)

Search done in 0.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica