| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Ugotavljanje izmišljenega v informativnem pogovoru
Peter Umek, Igor Areh, 2003, published professional conference contribution

Keywords: informativni pogovor, laži, laganje, odkrivanje laži, nebesedno vedenje
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 119; Downloads: 8
.pdf Full text (196,79 KB)

2.
Ugotavljanje laži : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Rok Koletič, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu so obravnavani različni vidiki laganja, vključno z opredelitvijo laži, razlogi za laganje, lastnostmi dobrih lažnivcev ter besednimi in nebesednimi znaki laganja. Raziskave kažejo, da obstajajo različne definicije laganja ter vplivi možganov in fizioloških manifestacij na proces laganja. Različni motivi za laganje so opisani kot zaščita čustev, izogibanje kazni, samozaščita, prizadetost drugih ter tudi pozitivna povezava nekaterih vrst laži z drugimi kognitivnimi sposobnostmi. Ugotavlja se tudi lastnosti dobrih lažnivcev, vključno z manipulacijo, igralništvom, izraznostjo, telesno privlačnostjo, izkušnjami, samozavestjo, zgovornostjo, izvirnim razmišljanjem in drugimi. Raziskave kažejo, da so odkrivanje in interpretacija laži kompleksni procesi, ki temeljijo na besednih in nebesednih znakih ter, da je natančnost odkrivanja laži splošno nizka. Zaključno delo prav tako opisuje tehnike za ugotavljanje laganja in da so te metode uporabn, za preiskave v kontekstu forenzičnih in zasliševalnih situacij, vendar imajo omejitve in niso popolne. V zaključnem delu smo z raziskovalnimi vprašanju prišli do ugotovitev, da zgolj z neverbalnimi znaki ne moremo ugotoviti ali nekdo laže ali ne. Ugotovili smo tudi, da se čustva izražajo z neverbalnimi znaki. Ljudje z višjo čustveno inteligenco pa lažje nadzorujejo svoja čustva, kar pomeni, da je uhajanje čustev preko neverbalnih znakov manjše, zaradi tega pa je pri ljudeh z višjo čustveno inteligenco težje zaznati laganje.
Keywords: laži, tehnike ugotavljanja laži, čustva, neverbalni znaki, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.02.2024; Views: 262; Downloads: 54
.pdf Full text (920,25 KB)

3.
Kaj lahko razberemo iz obraznih izrazov? : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Zala Novak, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Že Aristotel je zapisal, da obstajajo obrazni premiki, ki spremljajo točno določeno čustvo, preučevanje obraznih izrazov pa je doživelo razcvet z raziskavami in zapisi Charlesa Darwina in nevrologa Guillauma Duchenne de Boulogne. Vprašanje, ki se pojavi ob preučevanju obraznih izrazov, je univerzalnost čustev, kar pomeni, da je izražanje le-teh enako pri vseh ljudeh in izrazi niso priučeni. Znanstveniki so identificirali šest osnovnih čustev in sicer presenečenje, strah, gnus, jeza, veselje in žalost. V diplomskem delu spoznamo delo Paula Ekmana, ki je z raziskavo izoliranega plemena v Papua Novi Gvineji predstavil močne dokaze, da so osnovna čustva univerzalna. Se pa med znanstveniki pojavlja razdvojenost, saj so metode, ki jih je uporabil Ekman, vprašljive. Carlos Crivelli in Lisa Feldman Barrett v ločenih raziskavah izoliranih plemen namreč nista našla dokazov, s katerimi bi podprla Ekmanovo teorijo. Nasprotno, njune raziskave niso pokazale univerzalnosti, temveč medkulturne razlike pri izražanju čustev. Diplomsko delo zajema tudi uporabnost poznavanja obraznih izrazov pri ugotavljanju laži, kjer problem predstavlja vpliv serij in filmov na splošno predstavo o mikro obraznih izrazih. Ljudje pogosto kontroliramo obrazne izraze, zato spoznamo razloge zakaj jih kontroliramo, tehnike upravljanja obraznih izrazov in namige, ki nakazujejo na to, da oseba kontrolira obrazno mimiko. Empirični del diplomske naloge je sestavljen iz spletne ankete, v kateri je bilo 12 fotografij različnih obraznih izrazov, anketiranci pa so morali označiti čustvo, ki pripada izrazu na fotografiji. Na podlagi 278 odgovorov smo ugotovili, da ljudje ne prepoznajo enako obraznih izrazov, saj so se njihovi odgovori pri nekaterih čustvih močno razlikovali.
Keywords: čustva, obrazni izrazi, mikro izrazi, ugoavljanje laži, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.07.2023; Views: 508; Downloads: 97
.pdf Full text (1,75 MB)

4.
Ugotavljanje verodostojnosti informacij, pridobljenih med preiskovalnim intervjujem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kaja Skubic, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Učinkovito preiskovalno zaslišanje je v središču vsake policijske preiskave in je zato temelj doseganja pravičnosti v družbi. To je zato, ker so ključni cilji, na katerih temelji vsaka preiskava ugotoviti, kaj se je zgodilo, in če se je kaj zgodilo odkriti, kdo je kaj storil, ter zbrati dokaze na način, ki bo verodostojen za tiste, ki odločajo. Da bi to dosegli, morajo preiskovalci zbrati informacije, katerih vir je običajno oseba (npr. priča, žrtev, osumljenec itd.). Ko se soočajo z osebo, ki govori resnico, želijo zbrati dovolj informacij, da to resnico potrdijo. Ko se soočajo z lažnivcem, je njihova naloga omogočiti, da se laž razkrije dovolj podrobno, da se lahko dokaže njeno neresničnost. V vsakem primeru se naloga preiskovalcev opira na kombinacijo učinkovitega intervjuja, branja ljudi in ocene verodostojnosti. Ali so strokovnjaki vešči teh nalog? Če ne, zakaj? Kaj znanost predlaga, da bi morali posamezniki narediti, da bi natančno ocenili, če nekdo govori resnico ali vsaj izboljšali svojo sposobnost ocenjevanja verodostojnosti informacij? V tej kvalitativni nalogi so na ta in druga vprašanja ponujeni odgovori na podlagi raziskav in mnenj strokovnjakov s tega področja. V naslednjih poglavjih so opredeljeni osnovni pojmi laži, njena vloga v kazenskem postopku ter verbalni in neverbalni kazalniki, ki lahko pripomorejo k njenemu odkrivanju. Kasneje se razpravlja o pomenu ustreznega intervjuja za oceno verodostojnosti pridobljenih informacij. Na koncu se preuči obetaven sistem ocenjevanja kriterijev za presojo zavajanja ACID, ki pripomore k izboljšanju spominjanja intervjuvancev in s tem k lažjemu odkrivanju zavajanj tekom preiskovalnega intervjuja. Kljub pomanjkljivostim metode so raziskovalci mnenja, da je le-ta uporabno orodje v rokah usposobljenega preiskovalca. V Sloveniji se zaradi nepoznavanja metoda še ne uporablja, je pa gotovo povsem uporabna in priporočljiva tudi v našem kulturnem okolju.
Keywords: preiskovalni intervjuji, verodostojnost informacij, laži, kazalniki laganja, ACID, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.05.2023; Views: 374; Downloads: 33
.pdf Full text (905,61 KB)

5.
Neverbalna komunikacija in odkrivanje laži : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jaka Kovačič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Komuniciranje je del našega vsakdana. Skoraj si ne moremo predstavljati dneva, v katerem ne bi spregovorili niti ene besede ali bili udeleženi v vsaj enem pogovoru, ne glede na to, kako dolg ali kratek je. Ne komuniciramo pa zgolj z našimi besedami, temveč tudi z našim telesom in obrazom. Temu delu komuniciranja, ki ni vezan na besede, rečemo neverbalna komunikacija. Poleg najbolj očitne razlike med besedno oz. verbalno komunikacijo in nebesedno oz. neverbalno komunikacijo je mogoče zaznati, da slednjo ljudje velikokrat podcenjujejo. A ko pomislimo, kako suhoparne bi bile naše interakcije, če neverbalne komunikacije ne bi bilo oz. če bi bila pri vseh ljudeh identična, se naše stališče o njeni pomembnosti hitro spremeni. Neverbalni del komuniciranja je namreč tisti, ki ustvari prvi vtis, še preden oseba spregovori. Opazimo njihov slog hoje, držo telesa, položaj rok, glave itn. Ko pride do same interakcije pa neverbalna komunikacija ne izgubi svoje vloge, temveč ta postane še bolj relevantna. Tako pri osebi opazimo, ali nas gleda v oči ali vstran, ali je s telesom obrnjena proti nam ali stran od nas, ali med govorom veliko gestikulira ali skoraj nič itd. Še bolj zanimiva pa neverbalna komunikacija postane, ko nam pošilja drugačne informacije kot njena verbalna ekvivalenta. Pri osebi npr. zaznamo živčnost, čeprav nam je odgovorila, da je mirna, ko smo jo o tem povprašali; zaznamo žalost, čeprav nam je zagotovila, da je vse dobro. Pomembno vlogo pa neverbalna komunikacija ne nosi zgolj v ocenjevanju čustvenega stanja oseb, temveč tudi v odkrivanju laži. V njej se skriva veliko znakov oz. pokazateljev, ki lahko indicirajo na zavajanje oz. laganje, vendar je prepoznava le-teh zahtevna in je daleč od transparentne, kar bomo v nadaljevanju spoznali. Odkrivanje laži je tematika, ki ni zanimiva zgolj za laično javnost, temveč tudi za strokovno, še posebej v nekaterih poklicih, kjer odkrivanje laži lahko predstavlja ključ do uspeha. Eden izmed takih poklicev je poklic policista. Policisti vedno skušajo priti do konca primera in se prebiti do resnice, čeprav je le-ta nemalokrat obdana s preobilico laži. Kako uspešni so pri odkrivanju resnice, predvsem na podlagi neverbalne komunikacije, in kako se v tem primerjajo z laično javnostjo, bomo preučevali v tem zaključnem delu.
Keywords: detektorji laži in odkrivanje laži, nebesedno sporazumevanje, policija, policijsko zaslišanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 829; Downloads: 110
.pdf Full text (969,83 KB)

6.
Kvaziznanosti v forenzični psihologiji : magistrsko delo
Dominika Bricelj, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi so predstavljene kvaziznanosti, ki se jih uporablja za odkrivanje laži v forenzični psihologiji. Pod drobnogled smo vzeli pet metod: poligraf, forenzično hipnozo, znanstveno analizo vsebine (SCAN), strateško uporabo dokazov (SUE) in funkcijsko magnetnoresonančno slikanje (fMRI) za odkrivanje laži. Postavili smo pet hipotez, ki jih bomo poskušali zavrniti ali potrditi. Večina splošne javnosti meni, da so te kvaziznanosti zelo zanesljive, kar pa ne drži. Večina tudi meni, da so sami dobri pri prepoznavanju laganja, vendar tudi to ne drži. Raziskave kažejo, da je uspešnost prepoznavanja laganja po intuiciji med 49 in 59 % (Vrij, 2008). Omenjene metode pa nimajo dosti boljše uspešnosti. Poligrafsko testiranje naj bi bilo odgovorno za samo 57 % uspešno odkritih laži. Funkcijsko magnetnoresonančno slikanje je v medicini popolnoma znanstvena metoda. Sliši se znanstveno in vsak bi pričakoval, da bo to veljalo tudi za aplikacijo v forenzično psihologijo, a ni tako. Prav tako znanstveno zveni znanstvena analiza vsebine (SCAN), a tudi pri tej ni popolnoma nič znanstvenega. Pri vseh obravnavanih kvaziznanostih se pojavlja tudi vprašanje etičnosti, še posebej pri strateški uporabi dokazov (SUE), kjer preiskovalec ne predstavi dokazov zoper osumljenca do konca zaslišanja. Pojavlja se tudi etično vprašanje glede privolitve, saj tisti, ki laže, noče, da bi preiskovalci vedeli, da laže. Pri forenzični hipnozi se pojavlja težava z izkrivljanjem spomina in z vsajanjem lažnih spominov. Vse metode so nastale na osnovi želje po poenostavitvi delovnega procesa zaposlenih v organih pregona. Nekdo si je izmislil metodo, ki bi morda lahko delovala (na primer znanstvena analiza vsebine – SCAN) in začel o njej predavati ter jo učiti po vsem svetu, ostali pa so slepo sledili brez kančka dvoma. Poraja se vprašanje, ali bodo omenjene metode sploh kdaj postale znanstvene in s tem primerne za uporabo kot dokaz na sodišču. Trenutno še ne obstaja dober način za izvedbo raziskav, razen laboratorijskih, ki pa imajo svoje omejitve.
Keywords: magistrska dela, detektor laži, poligraf, funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, znanstvena analiza vsebine, strateška uporaba dokazov, hipnoza
Published in DKUM: 03.12.2020; Views: 1022; Downloads: 161
.pdf Full text (609,15 KB)

7.
Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom - uporaba v kazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Sanja Šmon, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom je preiskava, kjer je osrednje preiskovalno sredstvo, lahko bi rekli celo glavni akter, naprava poligraf. V splošni javnosti je mogoče bolj poznan tudi pod izrazom detektor laži. Kadar oseba doživlja določena čustva in občutke, lahko opazimo nekatere fiziološke spremembe na telesu, ki jih poligraf nato zazna in zapiše. A na tem mestu ne smemo zmotno misliti, da je naprava čudežno orodje in da ima sposobnost »popolnega vpogleda v notranjost osebe«. Poligraf se uporablja pri preiskavi kaznivih dejanj, kot orodje pri zaposlovanju in pri preiskavi goljufij. V Sloveniji se naprava v predkazenskem postopku le redko uporablja za usmerjanje preiskave kaznivih dejanj, kot tudi v svetu, kjer uporaba poligrafske tehnike v zadnjih desetletjih zamira. V uvodnem delu diplomskega dela je predstavljena kratka zgodovina odkrivanja laži v preteklosti, sestav naprave in delovanje le-te. Eden izmed pomembnejših ciljev diplomskega dela je razčlemba pomena izraza poligraf in detektor laži ter poudariti nepravilno rabo le-tega. V nadaljevanju so predstavljene različne metode testiranja in faze preiskave. Pomemben del naloge so tudi etične in pravne dileme, ki se pojavljajo ob uporabi poligrafske tehnike, vprašanje zanesljivosti naprave in pa pravna ureditev uporabe poligrafa v Sloveniji. Diplomsko delo zaključimo s predstavitvijo ciljev, ki jih preiskovalci želijo doseči, kadar v preiskavo vključijo napravo.
Keywords: diplomske naloge, poligraf, detektor laži, kazenski postopek, preiskava kaznivega dejanja
Published in DKUM: 06.10.2020; Views: 1034; Downloads: 140
.pdf Full text (828,73 KB)

8.
Zaznavanje laganja in pregled nekaterih tehnik ugotavljanja laži : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Neja Gantar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Laž je izjava, ki jo oseba poda zavestno in prostovoljno, njen namen pa je nekoga spraviti v zmoto. Ni pomembno ali je poskus uspešen ali ne. Laganje samo po sebi sicer ni ilegalno in večino nas ne bi zdržalo dneva brez manjših laži. Verjetno najbolj znano prepričanje o zaznavanju zavajanja je, da bodo lažnivci odvrnili pogled ter kazali znake živčnosti, a vendar sta omenjena vedenja odvisna od človeka, situacije v kateri je in nenazadnje tudi od preiskovalca, s katerim se oseba pogovarja. Zaključno delo se osredotoča na primerjavo izbranih tehnik ugotavljanja zavajanj, natančneje, njihovo uspešnost. Cilj diplomske naloge je poglobiti znanje o lažeh ter o odkrivanju le-teh, katere tehnike ugotavljanja zavajanja so primerne za uporabo v predkazenskem postopku in kaj lahko z njimi ugotovimo. V prvem delu diplomske naloge je zajet kratek pregled razlogov, zakaj ljudje lažemo, kakšne laži pripovedujemo, značilnosti dobrih lažnivcev, kakšna je naša sposobnost zaznave laži ter katere so pogoste napake pri zaznavi zavajanja. V drugem delu so opisane izbrane tehnike zaznavanja zavajanja ter ocene njihove učinkovitosti, pridobljene iz primarnih raziskav in virov. Skozi zaključno delo sem, s pregledom že obstoječih raziskav, potrdila dve hipotezi, eno pa ovrgla. S preverjanjem hipotez sem ugotovila, da je za uspešnejše ocenjevanje izjav potrebno upoštevati tako besedne kot nebesedne znake ter da imajo novejše tehnike laži višjo uspešnost, kot pa starejše. Kljub temu, da imajo osebe z antisocialnimi osebnostmi prednost pri laganju, pa to še ne pomeni, da jim gre zaznavanje le – tega kaj bolje od rok.
Keywords: diplomske naloge, znaki prevare, zavajanje, tehnike ugotavljanja laži, vedenje, govor
Published in DKUM: 12.06.2020; Views: 1188; Downloads: 242
.pdf Full text (1,12 MB)

9.
Prepoznavanje laži s pomočjo neverbalne komunikacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Arčnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je zajeto vse o lažeh in prevarah in o tem zakaj ljudje sploh lažejo. Našteti in opisani so tipi lažnivcev. Predstavljene so tudi vrste laži in njihova zaznava. Z lažmi in prevarami se srečujemo vsak dan. Ne moremo storiti veliko, da bi nekomu preprečili, da bi nam lagal, lahko pa se naučimo bolje prepoznavati in presojati zapleteno vedenje, ki je povezano z medsebojnim sporazumevanjem. Lahko se naučimo slišati različne odtenke glasu, prepoznati drobne razlike v hitrosti govora, višini glasu in glasnosti, ki namigujejo na poskus prevare. Če prisluhnemo vsebini govora, nam to lahko pomaga razumeti, kako sogovornik razmišlja. Če se naučimo videti onkraj telesnih znakov stresa in običajnih mask, lahko natančneje razberemo pomen kretenj, drže, položaja, izraza in gibov. Strokovnjaki, psihologi, policisti in laiki se trudijo prepoznati laži skozi neverbalno komunikacijo, vendar se dosti krat pojavijo razne težave, ki sem jih izpostavila v diplomskem delu. Vzrok za to, so naj več krat napačna prepričanja o dejanskih znakih laganja ali pa preveliko opiranje na samo neverbalno komunikacijo. V drugem delu diplome so predstavljena čustva, ki se pojavljajo med laganjem ter znaki neverbalne komunikacije, kot so, govorica telesa, kretnje, drža, gibi, mikro obrazni izrazi. Neverbalno komunikacijo je težje nadzorovati kot verbalno. Zaradi tega se lahko pojavijo ključni indikatorji, ki nakazujejo na laži.
Keywords: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, govorica telesa, glas, obrazni izrazi, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.07.2018; Views: 2425; Downloads: 452
.pdf Full text (1,09 MB)

10.
Besedni in nebesedni znaki laganja - kaj pomenijo? : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Eva Dugar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga govori o besednih in nebesednih znakih zavajanja, o poligrafu ter o znanju policistov in laikov pri odkrivanju laži.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, zasliševanje, laganje, zavajanje, besedni znaki, nebesedni znaki, komunikacija, odkrivanje laži, diplomske naloge
Published in DKUM: 29.06.2018; Views: 1412; Downloads: 297
.pdf Full text (941,58 KB)

Search done in 3.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica