| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Določitev konstante stabilnosti vključitvenih kompleksov metiloranž/β-ciklodekstrin in kvercetin/β-ciklodekstrin
Maja Hrlec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Redno uživanje antioksidantov je izjemnega pomena za zdravje človeka, saj ti delujejo kot zaviralci številnih bolezenskih stanj. Vedno zanimivejši postaja naravni antioksidant kvercetin, ki se nevede pogosto znajde na našem dnevnem jedilniku. Kvercetin pa ni znan le po svojih antioksidativnih lastnostih, temveč naj bi deloval tudi protivnetno, preprečeval srčno-žilne bolezni, zniževal krvni tlak itd. Poleg številnih pozitivnih lastnosti ima kvercetin manjšo pomanjkljivost, namreč slabo je topen v vodi. Teoretično smo preučili, da bi tvorba vključitvenega kompleksa kvercetina z β ciklodekstrinom povzročila povečanje stabilnosti in izboljšanje topnosti kvercetina v vodi. Predpostavili smo, kako bi z metodo kompleksacije z izpodrivanjem molekule metiloranža z molekulo kvercetina indirektno določili konstanto stabilnosti brezbarvne molekule kvercetina. β-ciklodekstrin ima zaradi svoje edinstvene strukture sposobnost tvorbe vključitvenega kompleksa še s številnimi drugimi gostujočimi molekulami, med drugim tudi z zelo znanim indikatorjem metiloranžem. Mehanizem tvorbe kompleksa metiloranž/β-ciklodekstrin smo proučevali na osnovi spremembe absorbance raztopine metiloranža. Pripravili smo raztopine s koncentracijo metiloranža 2,5 · 10-5 M in koncentracijo β-ciklodekstrina od 1 · 10-3 M do 5 · 10-3 M. S spektrofotometrično metodo smo v kislem mediju pri 20 °C določili konstanto stabilnosti kompleksa metiloranž/β-ciklodekstrin, ki je znašala (247 ± 22) M-1. Iz absorpcijskih spektrov smo ugotovili, da je sprememba stopnje obarvanosti raztopine sorazmerna s koncentracijo β-ciklodekstrina v raztopini metiloranža. Na podlagi rezultatov sklepamo, da je tvorba kompleksa metiloranž/β-ciklodekstrin izboljšala fizikalno-kemijske lastnosti metiloranža, ter predvidevamo, da bi z eksperimenti potrdili tudi izboljšanje lastnosti kvercetina kot posledico tvorbe vključitvenega kompleksa kvercetin/β ciklodekstrin.
Keywords: β-ciklodekstrin, metiloranž, kvercetin, vključitveni kompleks, konstanta kompleksacije, absorbanca
Published: 08.10.2020; Views: 130; Downloads: 33
.pdf Full text (2,35 MB)

2.
Vpliv temperature na hidrotermično degradacijo in kinetiko hidrolize rutina v modelnih in realnih vzorcih
Anja Palko, 2017, master's thesis

Abstract: Namen te magistrske naloge je bil raziskati vpliv reakcijskih parametrov (temperature in časa) ter vrste plinov za vzpostavitev tlaka v sistemu na nastanek različnih produktov modelnega in realnega vzorca, ki sta vsebovala glikozidno vezane antioksidante. Najprej smo identificirali produkte hidrotermične razgradnje glikozidnega standarda – kvercetin-3-O-rutinozida (rutina) in ugotovili, kdaj ti produkti nastanejo ter pri kakšnih pogojih je bil izkoristek hidrolize maksimalen. Nadalje smo pri optimalno določenih pogojih eksperiment ponovili še na realnem vzorcu – ekstraktu čebulne lupine, ki smo ga pripravili iz posušenih čebulnih lupin s konvencionalno ekstrakcijo. Vsi eksperimenti so bili izvedeni v visoko temperaturnem, visokotlačnem avtoklavu ob prisotnosti ogljikovega dioksida oziroma dušika pri različnih temperaturah. Po obdelavi s subkritično vodo smo s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti določili produkte hidrotermične degradacije in koncentracijske profile. Izvedli smo kinetično študijo hidrotermične degradacije rutina v vzorcih oziroma njihovih komponet ter določili reakcijski mehanizem. Po izvedeni reakciji smo hidroliziran produkt (kvercetin) koncentrirali s pomočjo precipitacije. Končni produkt je vseboval 25,6 % kvercetina (modelni vzorec) oziroma 10,7 % kvercetina (ekstrakt čebulne lupine).
Keywords: Subkritična voda, hidrotermična degradacija, hidroliza, rutin, kvercetin, čebulna lupina
Published: 21.04.2017; Views: 986; Downloads: 100
.pdf Full text (4,15 MB)

3.
HIDROTERMIČNA DEGRADACIJA EKSTRAKTA ČEBULE – VPLIV KONCENTRACIJE
Nina Tratnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen tega diplomskega dela je bil izvesti hidrolizo ekstrakta čebulnih olupkov s pomočjo reaktivne subkritične vode. Čebulni ekstrakt je kompleksen matriks različnih spojin, predvsem kvercetina ter tudi različnih ogljikovih hidratov in proantocianidinov. Kvercetin v naravi običajno ni prisoten v svoji prosti obliki, ampak je najpogosteje vezan s sladkorji v t. i. glikozide. Koncentracija raztopine oziroma razmerje material : voda je procesni parameter, ki je pri mnogih študijah razgradnje s subkritično vodo pogosto ignoriran. Zato je bil cilj diplomskega dela preučiti vpliv koncentracije vodne raztopine ekstrakta čebule na nastanek prostega aglikona. Temperaturo in tlak smo pri tem vzdrževali konstantna (200 °C, 200 bar). Preučili smo tudi vpliv koncentracije vodne raztopine ekstrakta na nastanek drugih, predvsem razgradnih produktov kvercetina. V prvem delu smo izvedli ekstrakcijo čebulnih olupkov s konvencionalnim ekstrakcijskim postopkom. Ekstrakt smo v drugem delu uporabili za hidrotermične poskuse razgradnje v laboratorijskem visokotlačnem visokotemperaturnem avtoklavu (Andreas Hofer Hochdrucktechnik) pri subkritičnih pogojih vode in v prisotnosti plina CO2 za vzdrževanje tlaka v reaktorju. Dobljene vzorce smo analizirali z metodo HPLC (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti) na sistemu Agilent 1100. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je kinetika razgradnje kvercetina neodvisna od koncentracije.
Keywords: subkritična voda, hidrotermična degradacija, kvercetin, konvencionalna ekstrakcija, HPLC
Published: 30.03.2017; Views: 811; Downloads: 78
.pdf Full text (2,12 MB)

4.
SOČASNO DOLOČANJE IZBRANIH FLAVONOIDOV V RASTLINSKIH EKSTRAKTIH S HPLC
Estera Habjanič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Validirali smo analizno metodo za sočasno določanje izbranih flavonoidov s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z ultravijolično zaznavo (HPLC-UV). Sočasno smo določali katehin, rutin, kvercetin in krisin. Spojine smo eluirali gradientno, pri čemer smo za mobilni fazi uporabili metanol in vodo nakisano z ocetno kislino. Separacijo in kvantifikacijo smo dosegli v 21 minutah pri valovni dolžini 280 nm. Z izbranimi validacijskimi parametri smo preverjali ustreznost metode. Rezultate smo statistično obdelali in določili ponovljivost, natančnost, linearnost, mejo zaznavnosti (LOD) in mejo določljivosti (LOQ). V diplomskem delu smo želeli razviti optimalno metodo za določanje izbranih flavonoidov v različnih vzorcih prehranskih dopolnil. Vzorce smo pripravili z ekstrakcijo trdno-tekoče. Raztopili smo jih v metanolu, ekstrahirali na ultrazvočni kopeli in filtrirali skozi filter papir in filtrno membrano ter analizirali. S to metodo nismo zaznali izbranih flavonoidov v prehranskih dopolnilih, zato smo po ekstrakciji na ultrazvočni kopeli zatehte vzorcev povečali in jih ekstrahirali s pomočjo rotacijskega uparjalnika pri 45 ºC, 1 uro. Tudi s to metodo nismo določili izbranih flavonoidov. Spojine smo želeli izolirati tudi s pomočjo ekstrakcije na trdni fazi (SPE). V ta namen smo preizkusili več različnih sorbentov. Kot najučinkovitejši se je pokazal hidrofilno-lipofilni kopolimer (HLB).
Keywords: HPLC, flavonoidi, katehin, rutin, krisin, kvercetin, validacija
Published: 16.09.2016; Views: 1477; Downloads: 87
.pdf Full text (2,06 MB)

5.
HIDROLIZA GLIKOZIDNO VEZANIH ANTIOKSIDANTOV V ČEBULNEM EKSTRAKTU S SUBKRITIČNO VODO
Jožica Ulčnik, 2016, master's thesis

Abstract: Povzetek Magistrsko delo prikazuje študijo možnosti uporabe subkritične vode kot hidroliznega medija za selektivno razgradnjo glikozidno vezanih antioksidantov v ekstraktu rdeče ptujske čebule. Iz neizkoriščenih čebulnih olupkov smo želeli pridobiti kvercetin, kot produkt z visoko dodano vrednostjo. S pomočjo konvencionalne ekstrakcije čebulnih olupkov smo pridobili čebulni ekstrakt, le-temu smo določili vsebnost totalnih fenolov v ekstraktu s Folin-Ciocalteu metodo. Ekstrakt smo hidrolizirali po postopku kislinske hidrolize s HCl in s tem določili vsebnost totalnega kvercetina v ekstraktu. Preučevali smo vpliv parametrov (temperatura, tlak in uporabljena vrsta plina v avtoklavu, kontaktni čas in koncentracija raztopine ekstrakta) na izkoristek hidrolize s subkritično vodo v šaržnem reaktorju. Na podlagi optimalnih pogojev v šaržnem reaktorju smo izvedli kontinuirno hidrolizo ekstrakta s subkritično vodo. Kvalitativno in kvantitativno vsebnost kvercetina v hidroliziranih vzorcih smo določili s HPLC analizo. Rezultati kažejo, da smo najvišji izkoristek ekstrakcije dosegli pri ekstrakciji zmlete mešanice olupka in jedilnega dela čebule z vodo pri temperaturi 95 °C. Najvišjo vsebnost totalnih fenolov smo določili v ekstraktu čebulnega olupka, pridobljenega s 35 % raztopino etanola pri 80 °C. Najvišji odstotek hidrolize smo s šaržnim procesom dosegli pri 195 °C, kontaktnem času 12,5 min, uporabi CO2 pri tlaku 215 bar in koncentraciji raztopine ekstrakta 0,1 mg/ml. Na podlagi rezultatov HPLC meritev sklepamo, da pri šaržnem procesu, z naraščajočo koncentracijo vodne raztopine čebulnega ekstrakta odstotek hidrolize pada. Najvišji odstotek hidrolize pri kontinuirnem procesu smo dosegli pri temperaturi 200 °C, tlaku 102 bar, kontaktnem času 12,9 min in koncentraciji raztopine ekstrakta 0,5 mg/ml. HPLC analiza je pokazala, da kot stranska produkta med potekom hidrolizne reakcije poleg ostalih komponent nastajata 3,4-dihidroksi benzojska kislina in 5-hidroksi metil furfural, ki ga lahko zaradi razlik v topnosti v vodi separiramo od kvercetina.
Keywords: olupki rdeče čebule, glikozidi, hidroliza, subkritična voda, kvercetin
Published: 15.07.2016; Views: 1025; Downloads: 108
.pdf Full text (2,29 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica