| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pinocembrin iz medu kot potencialni lovilec kemijskih karcinogenov - računalniški pristop : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Urška Vtič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučevali pinocembrin iz medu v vlogi lovilca končnih kemijskih karcinogenov s pomočjo kvantnomehanskih simulacij. Obravnavali smo devet končnih kemijskih karcinogenov: 2-cianoetilen oksid, aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksid, β-propiolakton, etilen oksid, kloroetilen oksid, glicidamid, propilen oksid, stiren oksid in vinil karbamat epoksid. S pomočjo kvantnomehanskih simulacij z metodo Hartree-Fock, ki smo jih izvedli s programom Gaussian 09 na gruči računalnikov VRANA, smo izračunali aktivacijske proste energije pri treh različnih fleksibilnih baznih setih HF/6-31G(d), HF/6-31+G(d,p) in HF/6-311++G(d,p), ob uporabi dveh različnih modelov implicitnih topil. Grafični rezultati dokazujejo, da reakcije alkilacije med pinocembrinom in devetimi končnimi kemijskimi karcinogeni potekajo po mehanizmu nukleofilne substitucije SN2. Aktivacijske proste energije za reakcije alkilacije med kemijskimi karcinogeni in pinocembrinom, pridobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, pa smo primerjali z eksperimentalnimi vrednostmi aktivacijskih prostih energij med identičnimi karcinogeni in gvaninom - najreaktivnejšo bazo DNK. Na podlagi primerjave z gvaninom smo lahko določili, kako dober lovilec kemijskih karcinogenov je pinocembrin. Ugotovili smo, da pinocembrin predstavlja enakovredno učinkovit lovilec kemijskih karcinogenov v primeru etilen oksida, kloroetilen oksida in glicidamida kot gvanin, saj so izračunane aktivacijske energije podobne eksperimentalnim vrednostim za reakcije z gvaninom. V primeru 2-cianoetilen oksida, AFB1 ekso-8,9-epoksida, propilen oksida in stiren oksida pa pinocembrin ne more učinkovito zaščititi našega dednega materiala, saj je aktivacijska prosta energija pri omenjenih karcinogenih višja od eksperimentalno določene vrednosti za reakcije teh karcinogenov z gvaninom. Pinocembrin predstavlja bolj učinkovit lovilec le v primeru β-propiolaktona in vinil karbamat epoksida, kjer sta bili aktivacijski prosti energiji nižji kot v primeru reakcije z gvaninom.
Keywords: pinocembrin, med, flavonoidi, kemijski karcinogeni, aktivacijska prosta energija, kvantnomehanski izračuni
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 717; Downloads: 69
.pdf Full text (2,38 MB)

2.
Antikarcinogeni potenciali polifenolnih spojin iz smilja - računalniški pristop
Marina Malić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo preučevali spojino arzanol iz smilja v vlogi polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov: aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksida, etilen oksida, kloroetilen oksida, vinil karbamat epoksida, glicidamida, stiren oksida, propilen oksida, 2-cianoetilen oksida in beta-propiolaktona. S pomočjo računalniške kemije smo na nivoju kvantnomehanske teorije Hartee-Fock izračunali aktivacijske proste energije reakcij alkilacije naštetih karcinogenov z arzanolom pri treh različnih fleksibilnih baznih setih. Rezultate dobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, ki upoštevata vpliv topila, smo primerjali z eksperimentalno dobljenimi aktivacijskimi prostimi energijami za reakcije posameznega karcinogena z najreaktivnejšo bazo DNA - gvaninom - in na podlagi primerjave sklepali, ali je arzanol učinkovit lovilec posameznega kemijskega karcinogena. Rezultati nakazujejo, da ima arzanol velik potencial kot naravni lovilec kemijskih karcinogenov, saj je aktivacijska prosta energija za reakcije arzanola z osmimi od devetih karcinogenov nižja od eksperimentalno določene aktivacijske proste energije za reakcije posameznega karcinogena z gvaninom. Na podlagi tega sklepamo, da bi arzanol večino kemijskih karcinogenov uspel uloviti, še preden bi ti v telesu reagirali z gvaninom in poškodovali DNA. Menimo, da smo z našo raziskavo postavili začetne temelje za nadaljne raziskave arzanola kot naravnega lovilca kemijskih karcinogenov in prispevali k novim smernicam eksperimentalnih ter kliničnih raziskav v boju proti raku.
Keywords: smilj, arzanol, kemijski karcinogeni, kvantnomehanski izračuni
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 1324; Downloads: 126
.pdf Full text (2,34 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica