Search the digital library catalog

Abstract: Glasba je za razvoj otroka zelo pomembna, ključno pa je tudi, da vzgojitelji čimbolj kakovostno načrtujemo glasbene dejavnosti že v prvem starostnem obdobju otrok. Cilj izvajanja glasbenih dejavnosti je predvsem, da pri otrocih vzbujamo interes in veselje do glasbe ter hkrati vplivamo na glasbeni razvoj otrok. Namen diplomskega dela je ugotoviti kvantiteto in kvaliteto načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcih in v prvem starostnem obdobju otrok. V teoretičnem delu obravnavam teoretična izhodišča o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti ter pomen le-teh za optimalen razvoj predšolskega otroka. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje, zaposlene v prvem starostnem obdobju prišla do ugotovitev, da anketirane vzgojiteljice v večini usmerjene glasbene dejavnosti načrtujejo vsaj enkrat tedensko, neusmerjene pa več kot dvakrat tedensko. V največji meri se poslužujejo procesno-razvojnega modela načrtovanja, za pisanje priprav pa največkrat uporabljajo dnevne priprave, ki so del širše didaktične enote. Prav tako sem ugotovila, da otroci največ interesa izražajo do petja pesmi in igranja na glasbila ter da se vzgojiteljice pri načrtovanju s težavami ne srečujejo.
Keywords: glasbene dejavnosti, načrtovanje, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, prvo starostno obdobje
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 663; Downloads: 194
Full text (1,06 MB)

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo stališča študentov predšolske vzgoje do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu predstavljamo vlogo poučevanja tujega jezika, opisujemo stanje zgodnjega poučevanja tujega jezika v Sloveniji in v nekaterih drugih državah ter predstavljamo pregled predmetnikov pedagoških fakultet, oddelkov za predšolsko vzgojo Univerze v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem. Prav tako opisujemo trenutno stanje vključevanja tujega jezika v vrtec in pregled nekaterih sodobnih raziskav o stališčih študentov, vzgojiteljev, staršev o vključevanju tujega jezika v predšolsko obdobje. Empirični del naloge prikazuje rezultate opravljene raziskave, kjer študenti predšolske vzgoje pedagoških fakultet, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, podajo stališča o učenju in poučevanju tujega jezika v predšolskem obdobju. Rezultati prikazujejo, da se študenti večinoma (55,7 %) strinjajo z obveznim poučevanjem tujega jezika v vrtcih. Nekateri pa bi ga raje ponudili kot obogatitveno dejavnost. Stališča študentov niso odvisna od izbire pedagoške fakultete, nobena fakulteta pa v času študija predšolske vzgoje ne omogoča pridobitve ustreznih kompetenc za poučevanje tujega jezika v zgodnjem obdobju.
Keywords: stališča študentov, učenje tujega jezika v predšoslkem obdobju, pedagoška fakulteta, celosten razvoj, Kurikulum za vrtce
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 985; Downloads: 128
Full text (1,13 MB)

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu želimo vzgojiteljem, staršem in tudi otrokom približati delovno-tehnično vzgojo. Z malo truda in volje lahko otroku omogočimo, da ima vsak dan možnost poseči po delovnih gradivih in orodjih, s katerimi lahko uri ustvarjalno-tehnične sposobnosti. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko vzgojitelj s svojim delom in poudarkom na tehnično-tehnoloških dejavnostih razvija finomotorične spretnosti otrok. V teoretičnem delu naloge smo predstavili razvoj motorike in finomotorične spretnosti, vlogo vzgojitelja pri spodbujanju finomotoričnih spretnosti, izbiro didaktičnega materiala oz. različna delovna gradiva, ki jih lahko ponudimo otrokom, ter kako lahko opazimo vidne znake zaostanka pri razvoju finomotoričnih spretnosti. Analiza anketnega vprašalnika v empiričnem delu je pokazala, da imajo otroci v vrtcu dobro spodbudno okolje, s katerim vzgojitelj spodbuja razvijanje finomotoričnih spretnosti otrok preko vključevanja raznolikih delovnih gradiv. Kljub temu da v vsaki igralnici ni ponujenega tehnično-tehnološkega kotička, lahko otroci še vedno urijo finomotorične spretnosti preko drugih vsakodnevnih aktivnosti, kot so: listanje knjig, sestavljanje kock, oblačenje punčk, lepljenje, striženje, mešanje testa, plastelina in gline. Na podlagi rezultatov in empiričnega dela smo v praktičnem delu predstavili primer izdelave mehke igrače, ki si jo lahko otroci s pomočjo odrasle osebe naredijo sami. Z izdelavo igrače otrok s čutili (vizualno, taktilno,…) doživlja lastnosti materiala in pripomočkov, ki jih potrebujemo pri sami izdelavi. Otrokom v vrtcu smo mehko igračo predstavili preko igre vlog, nato so se lahko z njo tudi igrali (zapenjanje ježkov, odpiranje in zapiranje zadrge, natikanje barvnih krogcev na vezalko itd.). V času počitka smo zasledili, da si je deček, star tri leta, vzel to mehko igračo na ležalnik in z njo objet zaspal.
Keywords: razvoj motorike, ročne spretnosti, kurikulum za vrtce, delovno gradivo
Published in DKUM: 21.01.2021; Views: 842; Downloads: 85
Full text (1,78 MB)

Abstract: Namen zaključnega dela z naslovom Baletne vsebine v vrtcu po področjih iz kurikula je vključiti baletne vsebine v vsa področja iz kurikula in ugotoviti, kako balet doživljajo otroci v vrtcu ter ali se pojavijo razlike med spoloma v sodelovanju pri dejavnostih. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo dali poudarek na ples v vrtcu. Najprej smo predstavili kurikulum za vrtce ter glavna področja, katera smo kasneje povezali z baletnimi vsebinami. V teoretičnem delu smo se dotaknili še teme o baletu. V empiričnem delu smo za vsak dan pripravili pripravo z dejavnostmi in cilji. Priprave so temeljile na dejavnostih, povezanih z baletnimi vsebinami. Vsaka priprava vsebuje evalvacijo, v katero smo zapisali ugotovitve izvedenih dejavnosti. Poleg evalvacije smo za vsak dan pripravili grafe, ki nam povedo, kako so otroci le-te dejavnosti doživljali. V empiričnem delu smo potrdili, da baletne vsebine lahko povežemo z vsemi šestimi dejavnostmi iz kurikula in da so otroci izvedene dejavnosti doživljali pozitivno ter da med spoloma ni razlik pri sodelovanju.
Keywords: balet, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, področja dejavnosti
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 1310; Downloads: 126
Full text (1,60 MB)

Abstract: Monografija V objemu besed je nastala v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). V monografiji so podane smernice modela družinske pismenosti, ki smo jih pripravili, sledijo tematsko zaokrožena poglavja (Področje otrokovega razvoja, Književnost in jezik, Umetnost, Družba, Naravoslovje, Matematika, Gibanje, Knjižnica in Bralna značka), posamezna poglavja prispevajo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa, saj povezujejo posamezno kurikularno dejavnost s porajajočo se pismenostjo. Družinsko pismenost opredeljujemo kot skupek različnih dejavnosti znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Ob dejavnikih spodbujanja bralne pismenosti (IFLA, 2006: obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in odrasli kot bralni zgled) so v monografiji predstavljene različne spodbude za pozitiven odnos do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo.
Keywords: bralna pismenost, porajajoča se pismenost, družinska pismenost, kurikulum za vrtce, predšolsko izobraževanje
Published in DKUM: 28.09.2017; Views: 3865; Downloads: 536
Full text (4,42 MB)
This document has many files! More...