| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 98
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzeja
Polona Gojkovič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju. V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Keywords: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Published: 05.02.2021; Views: 113; Downloads: 25
.pdf Full text (1,62 MB)

2.
Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu
Petra Sluga, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu želimo vzgojiteljem, staršem in tudi otrokom približati delovno-tehnično vzgojo. Z malo truda in volje lahko otroku omogočimo, da ima vsak dan možnost poseči po delovnih gradivih in orodjih, s katerimi lahko uri ustvarjalno-tehnične sposobnosti. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko vzgojitelj s svojim delom in poudarkom na tehnično-tehnoloških dejavnostih razvija finomotorične spretnosti otrok. V teoretičnem delu naloge smo predstavili razvoj motorike in finomotorične spretnosti, vlogo vzgojitelja pri spodbujanju finomotoričnih spretnosti, izbiro didaktičnega materiala oz. različna delovna gradiva, ki jih lahko ponudimo otrokom, ter kako lahko opazimo vidne znake zaostanka pri razvoju finomotoričnih spretnosti. Analiza anketnega vprašalnika v empiričnem delu je pokazala, da imajo otroci v vrtcu dobro spodbudno okolje, s katerim vzgojitelj spodbuja razvijanje finomotoričnih spretnosti otrok preko vključevanja raznolikih delovnih gradiv. Kljub temu da v vsaki igralnici ni ponujenega tehnično-tehnološkega kotička, lahko otroci še vedno urijo finomotorične spretnosti preko drugih vsakodnevnih aktivnosti, kot so: listanje knjig, sestavljanje kock, oblačenje punčk, lepljenje, striženje, mešanje testa, plastelina in gline. Na podlagi rezultatov in empiričnega dela smo v praktičnem delu predstavili primer izdelave mehke igrače, ki si jo lahko otroci s pomočjo odrasle osebe naredijo sami. Z izdelavo igrače otrok s čutili (vizualno, taktilno,…) doživlja lastnosti materiala in pripomočkov, ki jih potrebujemo pri sami izdelavi. Otrokom v vrtcu smo mehko igračo predstavili preko igre vlog, nato so se lahko z njo tudi igrali (zapenjanje ježkov, odpiranje in zapiranje zadrge, natikanje barvnih krogcev na vezalko itd.). V času počitka smo zasledili, da si je deček, star tri leta, vzel to mehko igračo na ležalnik in z njo objet zaspal.
Keywords: razvoj motorike, ročne spretnosti, kurikulum za vrtce, delovno gradivo
Published: 21.01.2021; Views: 102; Downloads: 25
.pdf Full text (1,78 MB)

3.
Didaktične igre kot sredstvo za razvoj gibalno plesnih sposobnosti predšolskih otrok
Maruša Leskovec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Didaktične igre kot sredstvo za razvoj gibalno plesnih sposobnosti predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili značilnosti plesa, giba, gibanja in didaktičnih iger. V empiričnem delu smo raziskovali, kako didaktične igre vplivajo na razvoj gibalno-plesnih sposobnosti predšolskih otrok. Namen raziskave je bil pripraviti sklop didaktičnih iger z naslovom Čarobni gozd, s področja plesne vzgoje, in jih izvajati z otroki v šestih srečanjih. Raziskovalni vzorec je predstavljalo osem naključno izbranih otrok, starih od štiri do šest let, ki obiskujejo vrtec Krojaček Hlaček na Prevaljah. Želeli smo ugotoviti, ali se gibalno-plesne sposobnosti otrok izboljšajo z večkratnim izvajanjem določenega sklopa gibalnih motivov. Na osnovi opazovalnih listov smo ugotovili napredek v občutku za ravnotežje in orientacijo v prostoru, v preskoku iz ene na drugo nogo, v občutku za težko in lahko dobo, v skladnosti leve in desne polovice telesa, v gibalni zapomnitvi ter v izvajanju različnih načinov hoje.
Keywords: ples, didaktične igre, gibanje, ples in kurikulum, gibanje in kurikulum
Published: 13.11.2020; Views: 252; Downloads: 47
.pdf Full text (1,34 MB)

4.
Primerjava slovenskega in finskega učnega načrta z osredotočanjem na področju športa
Janja Kukovič, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je podrobneje predstaviti slovenski učni načrt in učni načrt kraja Rovaniemi (Finska) za predmet šport. Osredotočili smo se na prvo in drugo obdobje, torej od prvega do vključno šestega razreda osnovne šole. Začetna ugotovitev je bila, da se učni načrt za predmet šport kraja Rovaniemi nahaja znotraj dokumenta, kjer najdemo tudi učne načrte ostalih predmetov, medtem ko je učni načrt za predmet šport v Sloveniji zapisan v ločenem dokumentu. Med učnima načrtoma smo našli nekaj podobnosti, prevladale pa so razlike. Oba učna načrta imata zapisane splošne cilje, dajeta poudarek na operativne cilje in didaktična priporočila. Razlike med zapisi v slovenskem in finskem učnem načrtu za predmet šport se pojavljajo predvsem pri standardih znanja (v slovenskem učnem načrtu za šport so podrobno zapisani za vsako triletje in tematski sklop posebej - tudi minimalni standardi, v finskem učnem načrtu za šport so zapisani le ob koncu 6. razreda - poudarka na minimalnih standardih znanja ni), teoretičnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport zapisane pod vsakim tematskim sklopom, v finskem učnem načrtu za šport teoretičnih vsebin ne najdemo), priporočilih za motivacijo učencev (v slovenskem učnem načrtu za šport motivacija omenjena le v didaktičnih priporočilih, v finskem učnem načrtu za šport pa je poudarjena za vsako obdobje posebej), dodatnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport se pojavljajo pod vsakim poglavjem, v finskem učnem načrtu za šport dodatnih vsebin ni zaslediti) in didaktičnih priporočilih (v slovenskem učnem načrtu za šport so le-ta podrobno zapisana pod vsakim tematskim sklopom, kot tudi medpredmetne povezave, v finskem učnem načrtu za šport pa so priporočila precej splošna, poudarka na medpredmetnem povezovanju ni).
Keywords: Slovenija, Rovaniemi, gibanje, kurikulum, triletje, športna vzgoja, avtonomija učiteljev.
Published: 15.09.2020; Views: 205; Downloads: 53
.pdf Full text (6,30 MB)

5.
Primerjava zastopanosti tabu tem v vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcih po Evropi
Barbara Golob, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opredeljuje osem t. i. tabu tem - spolnost, smrt, ločitev in reorganizirana družina, nasilje, alkoholizem, drugačnost in izločanje ter razvajenost. Potekala je raziskava o zastopnosti tabu tem v vzgojno-izobraževalnem procesu po evropskih vrtcih v kurikulumih.
Keywords: evropski vrtci, kurikulum, otrok, tabu teme, vzgojno-izobraževalni proces
Published: 14.09.2020; Views: 233; Downloads: 74
.pdf Full text (578,29 KB)

6.
Vljučitev lutke v dnevno rutino
Petra Pajnič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vključitev lutke v dnevno rutino je v teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljena dnevna rutina, kurikulum za vrtce, prikriti kurikulum ter elementi dnevne rutine. Pišemo o tem, kaj je lutka in katere vrste lutk poznamo. Raziskali smo, kakšen je vpliv lutke na otrokov razvoj samozavesti, empatije, komunikacije, socialnih veščin, ustvarjalnosti, domišljije ter razlikovanje med resničnostjo in fantazijo. Zanimalo nas je, kako na otroka vpliva igra z lutko. Ob koncu teoretičnega dela smo predstavili še projektno delo. V empiričnem delu smo s pomočjo priprav in evalvacij opisali potek trimesečnega projekta z naslovom Vključitev lutke v dnevno rutino, ki smo ga izvajali z otroki, starimi od dveh do treh let. Ob izvajanju projekta smo ugotovili, da je lutka v vrtcu vzgojitelju res v veliko pomoč, prav tako pa je pri učenju osnovnih pravil v veliko pomoč tudi otroku, saj ob njej laže in predvsem bolj zavzeto ter motivirano osvaja pravila dnevne rutine.
Keywords: lutka, dnevna rutina, kurikulum, prikriti kurikulum, igra
Published: 31.01.2020; Views: 470; Downloads: 104
.pdf Full text (1,82 MB)

7.
Nekateri vidiki avtoritete in avtonomije vzgojitelja
Metka Steržaj, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tematika našega diplomskega dela je bilo preučevanje sprememb v določenih starostnih skupinah vzgojiteljic (tistih, ki so zaposlene več kot 30 let, in tistih, ki so zaposlene manj kot 5 let) na področjih avtonomije, avtoritete ter sodelovanja s starši. Ugotavljali smo torej, ali so starejše vzgojiteljice občutile spremembe po uvedbi kurikuluma, kakšne pritiske s strani formalnih predpisov občutita obe starostni skupini pri načrtovanju dejavnosti, koliko vzgojiteljice pripomorejo k strokovnemu timu oz. koliko se upoštevajo njihovi predlogi, pripombe in pritožbe. Zanimala nas je tudi razlika v občutenju stresa pri obeh starostnih skupinah. V prvem, teoretičnem delu smo se posvetili predvsem pojmovanju oz. definiranju avtoritete in avtonomije, pri čemer smo zajeli tudi njune posamezne vrste in stopnje, se poglobili v odnos med avtonomijo in odgovornostjo ter formalnimi določili. Zanimala nas je tudi preteklost tako na področju avtonomije kot na področju avtoritete ter primeri dobre prakse za obe področji. Empirični del smo posvetili analizi rezultatov raziskave. S pomočjo anketnega vprašalnika smo na vzorcu 105 vzgojiteljev in vzgojiteljic izvedli raziskavo na območju osrednje Slovenije (Kamnik, Ljubljana, Polhov Gradec, Trzin, Domžale ...) ter jih s pomočjo programa SPSS, ki je namenjen statistični obdelavi, ustrezno interpretirali.
Keywords: avtonomija, avtoriteta, vzgojitelji, strokovni tim, stres, formalni predpisi, kurikulum za vrtce, sodelovanje s starši, komunikacija.
Published: 13.01.2020; Views: 374; Downloads: 132
.pdf Full text (1,10 MB)

8.
Baletne vsebine v vrtcu po področjih iz kurikula
Helena Zavec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen zaključnega dela z naslovom Baletne vsebine v vrtcu po področjih iz kurikula je vključiti baletne vsebine v vsa področja iz kurikula in ugotoviti, kako balet doživljajo otroci v vrtcu ter ali se pojavijo razlike med spoloma v sodelovanju pri dejavnostih. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo dali poudarek na ples v vrtcu. Najprej smo predstavili kurikulum za vrtce ter glavna področja, katera smo kasneje povezali z baletnimi vsebinami. V teoretičnem delu smo se dotaknili še teme o baletu. V empiričnem delu smo za vsak dan pripravili pripravo z dejavnostmi in cilji. Priprave so temeljile na dejavnostih, povezanih z baletnimi vsebinami. Vsaka priprava vsebuje evalvacijo, v katero smo zapisali ugotovitve izvedenih dejavnosti. Poleg evalvacije smo za vsak dan pripravili grafe, ki nam povedo, kako so otroci le-te dejavnosti doživljali. V empiričnem delu smo potrdili, da baletne vsebine lahko povežemo z vsemi šestimi dejavnostmi iz kurikula in da so otroci izvedene dejavnosti doživljali pozitivno ter da med spoloma ni razlik pri sodelovanju.
Keywords: balet, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, področja dejavnosti
Published: 08.11.2017; Views: 585; Downloads: 82
.pdf Full text (1,60 MB)

9.
Razvijanje družinske pismenosti V objemu besed
2017, other monographs and other completed works

Abstract: Razvijanje družinske pismenosti V objemu besed: priročnik za starše je nastal v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). Najprej je bila izdana monografija V objemu besed, na podlagi katere smo pripravili strokovni priročnik za starše. V priročniku na poljuden način prispevamo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa. Družinsko pismenost opredeljujemo kot skupek različnih dejavnosti znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Ob dejavnikih spodbujanja bralne pismenosti (IFLA, 2006: obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in odrasli kot bralni zgled) so v priročniku predstavljene različne spodbude za pozitiven odnos do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo.
Keywords: bralna pismenost, porajajoča se pismenost, družinska pismenost, kurikulum za vrtce, predšolsko izobraževanje
Published: 28.09.2017; Views: 1462; Downloads: 245
.pdf Full text (1,50 MB)
This document has many files! More...

10.
V objemu besed
2017, other monographs and other completed works

Abstract: Monografija V objemu besed je nastala v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). V monografiji so podane smernice modela družinske pismenosti, ki smo jih pripravili, sledijo tematsko zaokrožena poglavja (Področje otrokovega razvoja, Književnost in jezik, Umetnost, Družba, Naravoslovje, Matematika, Gibanje, Knjižnica in Bralna značka), posamezna poglavja prispevajo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa, saj povezujejo posamezno kurikularno dejavnost s porajajočo se pismenostjo. Družinsko pismenost opredeljujemo kot skupek različnih dejavnosti znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Ob dejavnikih spodbujanja bralne pismenosti (IFLA, 2006: obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in odrasli kot bralni zgled) so v monografiji predstavljene različne spodbude za pozitiven odnos do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo.
Keywords: bralna pismenost, porajajoča se pismenost, družinska pismenost, kurikulum za vrtce, predšolsko izobraževanje
Published: 28.09.2017; Views: 1464; Downloads: 224
.pdf Full text (4,42 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica