1. Mladinska književnost v vrtcih : analiza stanja in predlogi za izboljšaveDragica Haramija, 2008, published scientific conference contribution Abstract: Na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete v Mariboru je bila izvedena raziskava zastopanosti, načina izvedbe, medpredmetnih povezav in evalvacije različnih področij dejavnosti, ki so zastopane v Kurikulumu za vrtce (npr. glasbena vzgoja, likovna vzgoja, plesna vzgoja, jezikovna vzgoja). Pridobili smo 153 trimesečnih priprav, ki so bile novembra in decembra 2003 ter januarja 2004 izvedene po različnih vrtcih v Sloveniji. Priprave so bile analizirane po dogovorjenih kriterijih, in sicer za vsa področja dejavnosti na enak način: število otrok v skupini; starost otrok; vrsta priprave (dnevna, tedenska; tematski sklop); tema; sredstva in pripomočki; področje integracije; metode dela; cilji; analiza in evalvacija. Rezultati kažejo na neupoštevanje Kurikuluma za vrtce, skromen odstotek
usmerjene književne dejavnosti v vrtcih, neustrezno izbiro obravnavanih besedil, enolično izbiro metod dela, cilji so v pripravah skromno zastopani, iz priprav je razvidno, da večinoma evalvacije sploh niso bile opravljene. Sledijo predlogi za izboljšanje književne vzgoje v vrtcih.
Keywords: slovenska književnost, mladinska književnost, jezikovna vzgoja, kurikul za vrtce, učni načrt za vrtce, književna didaktika
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 247; Downloads: 21
 Link to full text |
2. Sodobni pristopi razvoja kurikula za izobraževanje o podnebnih spremembah in interaktivni moduli v podporo poučevanju v zadnjem triletju osnovne šole : magistrsko deloJakob Škrobar, 2024, master's thesis Abstract: Izobraževanje o podnebnih spremembah (IPS) učence opolnomoči z znanjem o podnebnih spremembah in jih navdihne za bolj trajnostno delovanje in vedenje. V magistrskem delu smo z novejšimi pristopi predstavili razvoj kurikula IPS. Predlagamo odprt kurikul IPS, ki ima zapisane osnovne cilje, temeljno učno vsebino in novejše smernice poučevanja IPS. Pri vsebini smo definirali podnebne spremembe, razložili učinek tople grede, zapisali vzroke in posledice podnebnih sprememb, navedli strategije za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter omenili, da obstajajo interesne skupine, ki poskušajo vzbuditi dvom v znanost o podnebnih spremembah. Pri učnem procesu smo identificirali več primernih aktivnih metod poučevanja in učenja IPS, ki temeljijo na uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije, socialni interakciji ter učenju zunaj formalnih učnih prostorov. Cilj teh metod je razvijanje podnebne pismenosti in trajnostnega vedenja učencev.
V praktičnem delu magistrske naloge smo s spletnim orodjem H5P ustvarili tri interaktivne module. Te smo preizkusili v 7., 8. in 9. razredu na eni izmed podeželskih pomurskih šol. Opravili smo pred in potest. V povprečju so največ znanja in napredka pokazali učenci 9. razreda, najmanj pa učenci 7. razreda. Učenci v vseh treh razredih so pokazali veliko znanja pri prepoznavanju obnovljivih virov energije, težave pa so imeli pri določanju toplogrednih plinov v ozračju. V potestu so učenci navedli, da med razmišljanjem o podnebnih spremembah najpogosteje občutijo zaskrbljenost in nemoč. Pri pouku bi radi obravnavali več vsebin povezanih s podnebnimi spremembami, še posebej jih zanimajo posledice podnebnih sprememb.
Keywords: Izobraževanje o podnebnih spremembah, kurikul, interaktivni moduli.
Published in DKUM: 14.02.2024; Views: 464; Downloads: 80
 Full text (3,21 MB) |
3. Spolna vzgoja v prikritem kurikulu vrtca : diplomsko deloTina Cvetko, 2023, undergraduate thesis Abstract: Spolna vzgoja se začne že v predšolskem obdobju otroka. V prikritem kurikulu vrtca se spolna vzgoja nanaša na vidike kurikula, iz katerih se otroci naučijo vedenja, vrednot, stališč in stereotipov vezanih na spolno vzgojo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene vsebine vezane na spolno vzgojo v prikritem kurikulu, hkrati pa so predstavljene človekove vrednote, moralna vzgoja in stereotipi vezani na spolno vzgojo predšolskega otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov sestavljenega anketnega vprašalnika. Vzorec zajema vzgojitelje predšolskih otrok, podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa so bili obdelani s programom SPSS. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, ali so vzgojitelji ozaveščeni o pojmu prikriti kurikul, da na področje spolne vzgoje sodita tudi ustrezna nega in higiena predšolskega otroka, ali pravilno poimenujejo dele spolovila ter ali se čutijo kompetentne za izvajanje predšolske spolne vzgoje v vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da so vzgojitelji dobro ozaveščeni o pojmu prikriti kurikul, da se največkrat spolna vzgoja pojavi pri negi in higieni predšolskega otroka, pri previjanju pa se večina vzgojiteljev izogiba poimenovanja spolnih organov. Večina vzgojiteljev se čuti delno kompetentnih za izvajanje spolne vzgoje v vrtcu.
Keywords: spolna vzgoja, prikriti kurikul, potrebe, moralna vzgoja, kompetence vzgojitelja
Published in DKUM: 24.08.2023; Views: 588; Downloads: 112
Full text (423,57 KB) |
4. Poučevanje računalništva v osnovni šoli - primerjava kurikulumov izbranih državKaja Beriša, 2020, master's thesis Abstract: Računalništvo se kot predmet uvaja v kurikule mnogih držav, saj se sodobna družba vedno bolj zaveda pomena računalništva za to, da bi bila uspešna. Slovenski šolski sistem v osnovni šoli obveznega predmeta računalništvo nima, ponuja le izbirni predmet. V magistrskem delu smo obravnavali in primerjali kurikule predmetov, povezanih z računalništvom, v primarnem izobraževanju šestih evropskih držav. V vsebinski analizi smo posebno pozornost namenili uvajanju računalniškega mišljenja kot ene ključnih kompetenc 21. stoletja. Končna ugotovitev kaže, da Slovenija (slovenski šolski sistem) zaostaja za ostalimi državami in da je pomembno, da se spremembe na področju izobraževanja računalništva pričnejo takoj.
Keywords: Kurikul, računalništvo, računalniško mišljenje.
Published in DKUM: 28.01.2021; Views: 1472; Downloads: 187
Full text (934,67 KB) |
5. Lutke v vrtcu vsak danTatjana Marton, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Lutke v vrtcu vsak dan sta zajeta teoretičen in praktičen del, ki zajema projektno delo v skupini.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili vpliv lutke pri razvoju otrok in pomen lutke v lutkovnem kotičku v drugem starostnem obdobju otroka. Pozornost smo usmerili v projektno delo, načrtovanje in izdelavo lutk.
Predstavili smo lutko, ki je bila motivatorka pri izvedbi projekta v vrtcu. Ta lutka je žabec Plavček, ki ima posebno poslanstvo skozi projektno nalogo. Lutka žabca Plavčka predstavlja žabico plavčka, ki izhaja iz naravnega okolja, iz neposredne okolice vrtca, slednji pa se je po tej lepi in zaščiteni žabici tudi poimenoval. Praktično delo z izdelavo lutk iz nestrukturiranih materialov v skupini ima pomembno vlogo pri otrokovem razvoju. Otrok se z izvedbo praktičnega dela izdelave lutke in igre z lutko motivira ter postaja bolj ustvarjalen. Opisali smo, kako izdelujemo lutke iz naravnega materiala, kot je glina, vključili pa smo tudi odpadno embalažo. V projektu smo oživeli lutkovni kotiček, v katerem smo ustvarjali namizno gledališče v škatli, glavno vlogo so dobile lutke, narejene izpod otroških rok.
Namen izvedenega projekta je približati otrokom lutko, vzbuditi veselje do ustvarjanja in igranja z lutkami.
Ob projektnem delu je predstavljeno sodelovanje s starši.
Pridobljene so tudi povratne informacije staršev z otroki, ki so predstavljene v zaključku.
Keywords: lutka, otrok, lutkovni kotiček, kurikul, motivacija, ustvarjalnost, projektno delo
Published in DKUM: 20.02.2020; Views: 2250; Downloads: 512
Full text (3,73 MB) |
6. Dojemanje optičnih iluzij pri pouku likovne umetnosti, učencev v 6. in 7. razredu redne osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programomSabina Mlakar, 2018, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko optičnih iluzij, njihovo dojemanje in predstavlja razlike med redno osnovno šolo ter osnovno šolo s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom, ki jo obiskujejo učenci s posebnimi potrebami. Želela sem ugotoviti, ali bi bilo za učence dobro, da bi optične iluzije uveljavili kot temo pri pouku likovne umetnosti in kako. Najprej sem raziskala, kaj so optične iluzije, kako nastanejo, kje so njeni začetki in katere tipe poznamo. Ker sem se poglobila v način dojemanja optičnih iluzij na različnih šolah oz. med šolama z različnima programoma, sem predstavila tudi motnje učencev s posebnimi potrebami. Pojasnila sem, kam jih vključujemo, in izpostavila skupino otrok z motnjami v duševnem razvoju, saj je teh največ na OŠPP. Izpostavila sem senzorični in nevrološki način dojemanja – videnja, zato da lahko razumemo, kje in kako prihaja do razlik med učenci. Predstavljene so različne terapije za učence s posebnimi potrebami. Primerjala sem kurikule za likovno umetnost na Nizozemskem, Irskem in v Sloveniji ter izpostavila tudi glavne točke slovenskega kurikula za likovno umetnost, ki ga uporabljajo na OŠPP. Za raziskavo sem pripravila anketni vprašalnik s slikovnimi primeri ter uporabila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Ugotovila sem, da učenci optičnih iluzij ne poznajo, da jih zanimajo in so jim všeč. Obstaja razlika med šolama, ki je teoretično podkrepljena. Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih (senzoričnih ali nevroloških) imajo več težav v dojemanju slik in ostalih primerov iluzij. Menim, da bi bilo vsem učencem v pomoč, da bi optične iluzije vključili v učni program v večji meri, saj je izvedba naloge v tej temi možna na več načinov in v več poglavjih učnega načrta.
Keywords: optične iluzije, »op art«, otroci s posebnimi potrebami, senzorične in nevrološke zaznave, terapije, kurikul
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 1433; Downloads: 140
Full text (2,45 MB) |
7. Sodobni ples in plesna vzgoja v predšolskem obdobjuNika Plohl, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Sodobni ples in plesna vzgoja v predšolskem obdobju je predstavljen ples, in sicer njegova zgodovina, ki je razdeljena na: ples v starih kulturah, ples v obdobjih renesanse, baroka, romantike in nemškega ekspresionizma ter sodobni ples. Omenjeni so predstavniki sodobnega plesa in na kratko predstavljena njihova pomembna dejanja. Zgodovina sodobnega plesa je razdeljena na čas po 1. in 2. svetovni vojni. Poiskali smo šole, ki izvajajo program sodobnega plesa v Sloveniji, in jih navedli. V nadaljevanju smo se osredinili na plesno vzgojo v vrtcu, navedli cilje, ki jih moramo upoštevati, metode in oblike, ki jih uporabljamo pri delu, ter opredelili, kako otroke spodbudimo k plesni dejavnosti.
Keywords: Ples, zgodovina plesa, sodobni ples, plesna vzgoja, vrtec, kurikul.
Published in DKUM: 19.03.2018; Views: 2053; Downloads: 217
Full text (631,94 KB) |
8. Primerjava kurikula predšolske glasbene vzgoje v slovenskem in finskem kurikularnem prostoruMiha Dežman, 2017, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je pridobiti in zapisati razlike med posameznima kurikularnima glasbenima področjema. Podrobneje so razčlenjeni slovenski in finski izobraževalni sistem, predšolska vzgoja in kurikul. Opredeljeni in podkrepljeni so z ustreznimi zakonskimi akti in predstavljeni v integraciji z vzgojno-izobraževalnimi pristojnim organi. Razlike se prično pojavljati že v sami strukturi izobraževalnega sistema med državama, poglavitna razlika pa je v sestavi kurikula in razdelitvi glasbenega kurikularnega segmenta glede na posamezno državo. Ugotovljeno je, da je finski kurikul bolj razdelan in doslednejši, z vrsto poglavij in podpoglavij, medtem ko je slovenski kurikul skromnejši, saj vsebuje le štiri poglavja, in sicer cilje, načela, otrok v vrtcu in področja dejavnosti. Ugotovljeno je tudi, da je na Finskem predšolska vzgoja na področju glasbe drugačna od slovenske, saj ciljev, načel, vsebin in glasbenih dejavnosti ni mogoče razdeliti na isti način. Finski kurikul se pri glasbeni vzgoji bolj osredotoča na otrokovo učno okolje, pridobitev kulturnih kompetenc, interakcijo z drugimi otroki in izražanje čustev preko glasbe. Prav tako je poudarek na kulturni raznolikosti in jezikovni ozaveščenosti, področja učenja pa so tista, kjer je glasbena vzgoja v kurikulu najbolj prisotna. Lahko bi rekli, da je glasbena vzgoja v slovenskem prostoru bolj sistematično zasnovana v fazi načrtovanja, izvajanja in vrednotenja posameznih glasbenih dejavnosti. Finski sistem prav tako več pozornosti posveča doživljanju in izražanju doživetij oziroma čustvenemu občutenju glasbenih vsebin.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, predšolska vzgoja, kurikul, glasbena vzgoja
Published in DKUM: 29.01.2018; Views: 1613; Downloads: 234
Full text (1,38 MB) |
9. Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj na razredni stopnji osnovne šoleAndreja Žunič, 2017, master's thesis Abstract: Danes lahko o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj slišimo v povezavi z različnimi konteksti. Opredelitev omenjenega pojma pa je za mnoge še zmeraj nejasna. Strokovnjaki namreč pri opredelitvi niso enotni, razumevanje vzgoje in izobraževanja za trajnost pa se razlikuje tudi med posamezniki v družbi, ki trajnost dojemajo in sprejemajo na različne načine.
Vzgoja in izobraževanje predstavljata ključno vlogo preko katere vzgajamo in izobražujemo za trajnostno prihodnost. Izvajati se začne že zgodaj, na začetku izobraževalne poti in lahko traja vse življenje.
V zadnjem desetletju se stanje vzgoje in izobraževanje za trajnostni razvoj, ki se izvaja v osnovnih šolah, precej izboljšuje, velik poudarek pa se daje izobraževanju učiteljev, da bodo čim bolje usposobljeni za učenje in poučevanje za trajnost na načine, kako vse skupaj še izboljšati, da postane bolj kakovostno in da učenci od tega kar največ odnesejo in koristno uporabijo naprej v vsakdanjem življenju.
Čeprav se pomen vzgoje in izobraževanja za trajnost veča, pa se v učnih načrtih za osnovno šolo še vedno pojavlja problem, da je vsebin, ki so neposredno vezane na vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj ali pa se na le-to nanašajo, malo.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili vzgojo in izobraževanje ter načela, ki jih le-ta zajema. Natančneje smo predstavili vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj. Opredelili smo področje trajnostnega razvoja in ugotovili, da ga različni avtorji različno dojemajo in opredeljujejo ter da zanj ne obstaja enotna opredelitev. Opisana so tudi splošna načela trajnostne šolske skupnosti, ki govorijo o tem, kako učenje za trajnost vključiti v poučevanje, da bo to čim bolj kvalitetno in pa Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (2007), kjer je med drugim omenjeno, da je omogočeno izobraževanje s področja za trajnostni razvoj (TR) oz. vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) strokovnim delavcem, nujno potrebno. Dotaknili smo se tudi učnih načrtov, in opisali pomen posodabljanja pouka. Zavedamo se, da najpomembnejšo vlogo pri poučevanju igra učitelj, saj je on tisti, ki znanje prenaša na učence, zato je v nadaljevanju omenjeno tudi izobraževanje učiteljev, za katere je pridobivanje novega znanja vseživljenjska naloga.
Magistrsko delo vključuje tudi empirični del, v katerem na podlagi raziskave ugotavljamo, da splošno znanje oziroma ozaveščenost o trajnostnem razvoju pri učiteljih razrednega pouka na pomurskih osnovnih šolah, ni zadovoljivo. Prav tako pa učitelji razrednega pouka na pomurskih osnovnih šolah načeloma nimajo zadostnih možnosti za razvijanje kompetenc za poučevanje o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj.
Keywords: vzgoja, izobraževanje, trajnost, razvoj, kurikul, izobraževanje učiteljev
Published in DKUM: 02.06.2017; Views: 3897; Downloads: 501
Full text (870,49 KB) |
10. PROJEKTNO DELO Z LUTKAMI V INTEGRACIJI Z DRUGIMI PODROČJI KURIKULUMAMartina Žalar, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Projektno delo z lutkami v integraciji z drugimi področji kurikula sta zajeta teoretičen in praktičen del.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili lutko, vrste lutk, dejavnosti z lutko, povezavo lutkovno-dramskega področja z ostalimi področji kurikula. Podrobno smo opisali projektno delo, njegova načela in tipe. Predstavili smo tudi organizacijo, zgradbo in potek projekta. Opisali smo lutko kot pomagalo pri dejavnostih področij iz kurikula, kako si lahko z njo pomagamo pri različnih področjih ter kako lahko lutka pomaga otrokom pri igri in učenju.
Največjo pozornost smo usmerili v praktičen del naloge, to je izvedba projekta v vrtcu. Vemo, da je igra otrokova glavna in zelo pomembna potreba, saj se preko nje otrok celostno razvija, zato smo preko nje izoblikovali vse dejavnosti.
V ta del naloge smo vključili tudi dnevne priprave s cilji, sredstvi in metodami dela, ki smo jih uporabili. Vsaki pripravi pa je sledila tudi kasnejša evalvacija in slikovni material.
Namen je bil izvesti projekt in pri otrocih vzbuditi interes in veselje do igranja z lutkami. Spodbuditi smo želeli domišljijo otrok in jim približati lutkovno dramatizacijo.
Uporabili smo deskriptivno metodo, kjer smo proučevali na nivoju opisovanja dejstev, odnosov in procesov brez vzročnega razlaganja. Prav tako smo uporabili tudi metodo projektnega dela.
Keywords: KLJUČNE BESEDE:
lutka, dramsko področje, predšolska vzgoja, otrok, kurikul, področja kurikula, projektno delo, priprave.
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1697; Downloads: 380
Full text (6,22 MB) |
