| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
STRATEŠKI KONCEPT TRŽENJA LASTNE BLAGOVNE ZNAMKE DRUŽBE MERKUR D.D. NA TUJIH TRGIH
Jožef Kolman, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V Merkurju, ki je užival sloves največjega trgovca tehničnega blaga v regiji, so se konec leta 2005 odločili, da bodo uvedli lastno blagovno znamko. S to odločitvijo so kot prvo domače trgovinsko podjetje na neživilskem področju želeli slediti trendom iz mednarodnega okolja. Poleg zgleda globalnega okolja jih je v to odločitev pripeljalo tudi dejstvo, da z obstoječimi blagovnimi znamkami niso imeli možnosti večanja tržnega deleža. V očeh potrošnikom je veljal Merkur za ponudnika kakovostnih, a dražjih proizvodov. Na to so opozarjali tudi prodajni centri, ki so bili zasnovani po zgledu specializiranih prodajaln. Vse to ter več kot 110-letna tradicija Merkurja je vplivalo na končno odločitev vodstva o uvedbi prave lastne blagovne znamke z družinama BIVA in MTECH. Blagovno znamko so pozicionirali v višji srednji kakovostni segment. Z njo so hoteli privabiti nove, cenovno občutljivejše kupce, ki so želeli kupiti kakovostne in inovativne izdelke, vendar po dostopnejši ceni. Pravilnost odločitve se je pokazala predvsem z vidika dobičkonosnosti, saj so proizvodi lastne blagovne znamke ustvarjali višjo stopnjo razlike v ceni kot primerljivi izdelki tako na domačem kot tujih trgih.
Keywords: boj blagovnih znamk, strateški koncept, lastna blagovna znamka, Merkur – prima kvaliteta, BIVA, MTECH, tržni potencial, kupna moč, tuji trgi
Published: 04.07.2011; Views: 1854; Downloads: 158
.pdf Full text (1,43 MB)

2.
3.
4.
ZAVAROVANJE TERJATEV DO TUJIH KUPCEV
Katja Krajnčič, 2013, master's thesis

Abstract: Prodajalec pri svojem poslovanju s tujimi kupci naleti na mnogo ovir pri izterjevanju svojih terjatev, zato je zelo pomembno, da svoj poslovni odnos uredi s pogodbo, kjer izrecno dogovori zavarovanje za primer neplačil. Kupna pogodba je najpomembnejša mednarodna gospodarska transakcija. Pogodbeni stranki pa morata biti še posebej pozorni na izbiro pogodbenega prava, po katerem se presoja pogodba. Glede na vrsto in vsebino poslovnega odnosa ter cilj, ki ga prodajalec in kupec želita doseči, lahko po slovenskem pravu izbirata med osebnimi in stvarnopravnimi zavarovanji, ki so urejena v OZ, SPZ, ZZK-1. Na samo izbiro vrste zavarovanja pa vpliva predvsem višina terjatve, država iz katere prihaja prodajalec in kupec ter posledično kateremu pravnemu redu pripadata, stroški zavarovanja in nenazadnje možnost vnovčitve samega zavarovanja in poplačilo terjatve. Osebna zavarovanja so v primerjavi s stvarnopravnimi zavarovanji manj uspešna, saj so strogo vezana na osebo in njeno plačilno sposobnost. Med različnimi državami obstajajo razlike glede zavarovanja pravnih poslov. Evropska unija, katere članica je tudi Slovenija pa teži k harmonizaciji zavarovanja pravnih poslov še posebej glede pridržka lastninske pravice in leasinga. Nagibajo se k evropskemu zavarovanju pravic, ki bi dopolnilo in ne nadomestilo nacionalno pravo.
Keywords: zavarovanje pravnih poslov, mednarodna kupna pogodba, pridržek lastninske pravice, harmonizacija
Published: 27.08.2013; Views: 1348; Downloads: 185
.pdf Full text (543,41 KB)

5.
ANALIZA RAZMERIJ IN PODOBNOSTI DROBNOPRODAJNIH CEN MED IZBRANIMI MESTI V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Andreja Šooš, 2014, master's thesis

Abstract: V izbranem obdobju 2003–2012 smo s pomočjo nekaterih glavnih ekonomskih kazalnikov uspeli preučiti gospodarske razmere Slovenije in Hrvaške ter ugotovili, da se je po letu 2008 z začetkom finančne in gospodarske krize gospodarska aktivnost začela zmanjševati ter s tem vplivala na poslabšanje vseh ekonomskih kazalnikov. Stopnje gospodarske rasti so tako v letu 2012 bile negativne v obeh državah, prav tako se je v obeh državah zmanjšal pokazatelj gospodarske razvitosti, BDP na prebivalca po pariteti kupne moči, ki je v Sloveniji leta 2012 znašal 84 % povprečja EU-28, na Hrvaškem pa le 62 % evropskega povprečja. Po uradnih statističnih podatkih je nacionalna raven cen v letu 2012 v Sloveniji dosegla 82,9 % povprečja EU-28, medtem ko je na Hrvaškem dosegla 69,9 % evropskega povprečja. V empiričnem delu smo analizirali ravni cen 578 artiklov blaga in 91 storitev, najprej na nacionalni ravni med Slovenijo in Hrvaško, nato pa še med posameznima paroma mest Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin. Ugotovili smo naslednje:Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Sloveniji za 13 % višja v primerjavi s Hrvaško. Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Ljubljani za 15 % višja v primerjavi z Zagrebom. Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Mariboru za 12 % višja v primerjavi z Varaždinom. Med Slovenijo in Hrvaško ter med posameznima paroma mest Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin obstaja sorazmerno visoka stopnja podobnosti drobnoprodajnih cen. Relativna kupna moč slovenskih plač je v primerjavi s hrvaškimi višja za dobro petino.
Keywords: bruto domači proizvod, raven cen, censka pariteta, podobnost cen, relativna kupna moč plač
Published: 10.03.2014; Views: 851; Downloads: 112
.pdf Full text (3,59 MB)

6.
Alternativni modeli realnih deviznih tečajev
Darja Boršič, 2006, published scientific conference contribution

Abstract: Pričujoči prispevek opisuje razne pristope k določanju ravnovesnih realnih deviznih tečajev: od teorije paritete kupne moči, ki je najbolj enostavna in najbolj uporabljena teorija na tem področju, do bolj sofisticiranih metod, ki jih v zadnjem času uporabljata Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka. Vključili pa smo tudi model oblikovanja realnega deviznega tečaja na osnovi keynesianskega modela temeljnih ekonomskih spremenljivk.
Keywords: pariteta, kupna moč, kupna moč denarja, devizni tečaji, spremenljivke
Published: 10.07.2015; Views: 485; Downloads: 23
URL Link to full text

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica