1. Kulturnospecifični elementi v hrvaškem prevodu slovenskega romana Dušana Čatra Ata je spet pijan : magistrsko deloHana Černe, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko prevoda kulturnospecifičnih elementov, ki jih vsebuje roman Dušana Čatra Ata je spet pijan (2002). Med 187 kulturnospecifičnimi elementi je 169 frazemov in pregovorov ter 18 drugih kulturnospecifičnih izrazov. Roman v izvirniku smo primerjali s hrvaškim prevodom, da bi ugotovili, kakšni so prevedki kulturnospecifičnih elementov in katere strategije prevajanja je uporabila prevajalka Jagna Pogačnik. Največ frazemov, pregovorov in drugih kulturnospecifičnih izrazov je prevedenih na neposredni način s strategijo dobesednega prevoda, njihov pomen je prenešen tudi na posredni način s strategijo ekvivalence s parafraziranjem ali pa frazeme nadomeščajo frazemi z drugačnimi sestavinami. Primerjava hrvaškega prevoda z izvirnikom je pokazala, da skoraj ni sprememb oziroma da so te manjše (izpuščena sta samo ena besedna igra in en frazem, nekateri kulturnospecifični izrazi so v prevodu izpostavljeni s poševnim tiskom in pojasnjeni v opombah). Vzrok za to vidimo v sorodnosti slovenskega in hrvaškega jezika ter v kulturni povezanosti govorcev/bralcev.
Keywords: Književno prevajanje, slovenski in hrvaški jezik, kulturnospecifični elementi, strategije prevajanja, frazemi.
Published in DKUM: 29.09.2023; Views: 370; Downloads: 29
 Full text (2,12 MB) |
2. Prevajalske strategije podomačitve v otroški književnosti na primeru kulturnospecifičnih elementov v slovenskih prevodihMihaela Dovečar, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo na podlagi prevajalskih strategij podomačitev primerjalno analizirali prevode kulturnospecifičnih elementov v obeh prevodih Zbranih povestih, avtorice Beatrix Potter. Oba prevoda je naredil Branko Gradišnik. Prvi je izšel leta 1993, drugi pa leta 2002. Zbrane povesti so del otroške književnosti, katere bralci so otroci ali njihovi starši. Prevodi morajo biti prilagojeni ravni razumevanja otroških bralcev, ki vseh konotacij še ne razumejo. V empiričnem delu smo kulturnospecifične elemente razdelili v različne kategorije. Pri analizi smo se osredotočili na to, katere prevajalske strategije podomačitve je uporabil prevajalec, in ali je pri posodobitvi prišlo do kakšne spremembe v prevodu ali zamenjave prevajalske strategije. Zanimalo nas je tudi, ali so prevodi ustrezni in njihova raba dosledna. V teoretičnem delu smo predstavili otroško literaturo, njen razvoj in prevajanje. Opisali smo kulturnospecifične elemente, njihovo prevajanje ter podomačitve in potujitve. Teoretični del zajema prevajalske strategije po Moni Baker, Jeanu Paulu Vinayu in Jeanu Darbelnetu, ki smo jih uporabili v primerjalni analizi. Slednja je pokazala, da prevajalec kulturnospecifične elemente najpogosteje podomači z uporabo strategije nadomestitve kulturnospecifične prvine oz. adaptacije. Pri posodabljanju prevoda naredi največ sprememb pri prevodih idiomov. Posodobitve prevodov so v večini primerov ustrezne. V obeh prevodih pa pri prevajanju kulturnospecifičnih elementov pride do nedoslednosti.
Keywords: kulturnospecifični elementi, otroška književnost, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije podomačitve, slovenski prevodi
Published in DKUM: 25.09.2019; Views: 1095; Downloads: 139
Full text (1,81 MB) |
3. Problematika cenzure in lokalizacije pri prevajanju besedila kultnih kart Yu-Gi-Oh!Aljaž Kos, 2018, master's thesis Abstract: Živimo v času vedno večjih tehnoloških napredkov, zaradi česar smo vedno bolj povezani s pripadniki drugih držav in kultur. Pogosto lahko v vsakodnevnem življenju opazimo lastnosti ali elemente drugih kultur, ki so se skozi čas zakoreninili v našo kulturo ter s tem pripomogli k prepletanju in tvorbi novih, hibridiziranih, kultur. Kljub vedno večji dostopnosti ter posledičnemu prevzemanju tujih kulturnospecifičnih elementov pa se kulture na določenih področjih med seboj še vedno zelo razlikujejo. Poglavitne razlike se kažejo v dovzetnosti kultur za določene vsebine. Obstaja veliko vsebin, ki jih družba, glede na svojo kulturo, različno dojema. To pogosto privede do težav pri prenosu določenih vsebin iz ene kulture v drugo, zaradi česar se pri premagovanju teh ovir mnogi pogosto poslužujejo uporabe sredstev, kot sta cenzura in lokalizacija. Magistrska naloga obravnava uporabo teh sredstev pri prevajanju besedil kultnih kart iz igre Yu-Gi-Oh! Trading Card Game. Osredinili se bomo na pomen in pogostost pojavljanja cenzure in lokalizacije v angleških in nemških prevodih kart. Igra izhaja z Japonske, zato vsebuje veliko kulturnospecifičnih elementov, ki so pri prenosu vsebine z vzhodnega na zahodni trg bili zamenjani ali popolnoma odstranjeni. Pri prevajanju tovrstnih vsebin ni potrebno le dobro znanje obeh jezikov, temveč je za uspešno lokalizacijo in, posledično, ohranjanje izvorne ideje treba izkazati veliko mero izvirnosti in fleksibilnosti. Z magistrsko nalogo bomo analizirali prevajalske postopke, s pomočjo katerih so pri angleških in nemških prevodih bile prikrite ali spremenjene vsebine iz izvornega besedila kart ter predstavili vpliv teh sprememb, tako na idejo kot tudi sam potek igranja.
Keywords: Cenzura, lokalizacija, igra s kartami, Yu-Gi-Oh!, kulturnospecifični elementi, razlike med vzhodno in zahodno kulturo.
Published in DKUM: 22.11.2018; Views: 1026; Downloads: 117
Full text (9,00 MB) |
4. PREVAJANJE KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN V ROMANU HUDIČEVKA V PRADINataša Pavlič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Prevajanje velja za prenos pomena iz izhodiščnega jezika v ciljni jezik, pri čemer pa moramo upoštevati še številne druge dejavnike. Eden izmed teh dejavnikov je tudi kultura, ki je tesno povezana z jezikom in družbo. Prevajalčeva naloga je, da poskuša na različne načine premostiti luknje med različnimi kulturami in povezati izhodiščni in ciljni jezik. Vendar pa mora prevajalec za uspešno premagovanje kulturnih razlik odlično poznati zakonitosti in kulturo tako izvirnega kot ciljnega jezika ter vedeti, kako izbrati najbolj primerno strategijo za prevajanje teh razlik. V diplomskem delu je podrobneje predstavljeno prevajanje književne literature in kako lahko vpliva na ciljno kulturo. Teoretični del obravnava problematiko prevajanja kulturnospecifičnih prvin in prevajalske strategije, s katerimi lahko premagamo kulturne razlike med izhodiščnim in ciljnim jezikom. Empirični del pa predstavlja primerjavo in analizo izvirnika in prevoda romana Hudičevka v Pradi, pri čemer smo se osredotočili na razlike med slovensko in ameriško družbo. Analizirali smo, s katerimi prevajalskimi strategijami lahko te kulturne razlike premostimo in za kakšne prevajalske rešitve se je odločila prevajalka Urška Willewaldt.
Keywords: Književno prevajanje, izhodiščna kultura, ciljna kultura, kulturnospecifični elementi, prevajalske strategije, prevajalec, analiza prevoda.
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 2155; Downloads: 225
Full text (679,04 KB) |
