| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ODNOS VZGOJITELJEV DO KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE V VRTCU
Mateja Zahrastnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Umetnostno-kulturna vzgoja tvori pomemben del izobraževanja, saj je temelj za skladen in uravnotežen otrokov razvoj ter za razvoj duševnega zdravja. Namen empiričnega diplomskega dela naloge je proučiti kulturno-umetnostni status vzgojiteljev, mnenja vzgojiteljev o vključenosti kulturno-umetnostnih področij v načrtovani in izvedbeni kurikul in njihova mnenja o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem procesu. Rezultati kažejo, da vzgojitelji duhovnim in kulturnim ter estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. Vzgojitelji menijo, da bi morali v vrtcu več pozornosti posvetiti uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter kulturni dediščini in da učenci v osnovni šoli v prostem času največ pozornosti posvečajo popularni in zabavni glasbi. Vzgojitelji pri svojem delu pogosto uresničujejo večina ciljev kulturno-umetnostne vzgoje. Manj pozornosti pa posvečajo ciljem kot npr. razumevanje kulturne raznolikosti, razvijanje zavesti o kulturni identiteti, spoznavanje kultur drugih narodov, izražanje lastne kulture. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri večini področij dejavnosti Kurikula za vrtce.
Keywords: Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, vzgojitelj, vrtec, osnovnošolsko izobraževanje, kurikulum
Published: 17.02.2011; Views: 2592; Downloads: 159
.pdf Full text (1,40 MB)

2.
ODNOS UČITELJEV DO KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE V OSNOVNIH ŠOLAH
Katarina Hren, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Kulturno-umetnostna vzgoja ima velik vpliv na človeka v vseh pogledih, ker ga obkroža na vseh poteh v življenju. Človek si preko nje razvija svoj estetski in celostni pogled na svet in prav zato tvori pomemben del v izobraževalnem sistemu. V empiričnem delu diplomskega dela bomo raziskali, kakšen je kulturno-umetnostni status učiteljev, kako učitelji ocenjujejo osnovnošolsko izobraževanje z vidika kulturno-umetnostnega področja, kakšno mnenje imajo o kulturno-umetnostnih aktivnostih učencev in v kolikšni meri lahko pri pedagoškem delu uresničujejo cilje kulturno-umetnostne vzgoje. Rezultati kažejo, da učitelji kulturnim, estetskim in duhovnim vrednotam ne pripisujejo tako visokega pomena kot družinskim, socialnim, zdravstvenim vrednotam in tradiciji. Večina učiteljev meni, da bi v sistemu osnovnošolskega izobraževanja več pozornosti morali nameniti ravno kulturno-umetnostnim področjem. Menijo, da so kulturno-umetnostna področja, ki jim učenci v šoli posvečajo največ pozornosti intermedijska kultura in glasbena umetnost, izven šole pa po mnenju učiteljev največ pozornosti učenci namenijo popularni in zabavni glasbi ter filmu in avdiovizualni kulturi. Kulturno-umetnostni cilji, ki jih uresničujejo pri svojem delu, so po pogostosti dobro zastopani, redkeje je zastopan le cilj izražanja kultur drugih narodov. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri različnih predmetih osnovnošolskega kurikula. Po rezultatih raziskave je razvidno, da pogosteje sledijo tem ciljem pri predmetih, ki so neposredno povezani s kulturno-umetnostno vzgojo (glasba, likovna vzgoja, slovenščina).
Keywords: kulturno-umetnostna vzgoja, učitelj, osnovna šola, osnovnošolsko izobraževanje, učni načrti
Published: 18.07.2011; Views: 2170; Downloads: 175
.pdf Full text (1,80 MB)

3.
KULTURNA VZGOJA V VRTCU
Gregor Kotnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi Kulturna vzgoja v vrtcu, ki je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, smo opredelili kulturno vzgojo v vrtcih in raziskali, koliko in kako je prisotna v slovenskih vrtcih. V teoretičnem delu diplomske naloge smo pojem kulture spoznali, ga opredelili in primerjali s pojmom otroške kulture. Predstavili smo kulturno-umetnostno vzgojo, njene cilje in načela ter opozorili na vlogo lutke in lutkovnega gledališča pri kulturni vzgoji otrok. Spoznali smo tudi kulturne programe iz nekaterih tujih kurikulov. V empiričnem delu smo z anketo med vzgojitelji raziskovali stanje kulturne vzgoje v njihovih vrtcih. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem vzorcu, ki so ga predstavljali vzgojitelji 15 slovenskih vrtcev, večinoma iz osrednje Slovenije. Iz vsakega vrtca je sodeloval po en vzgojitelj iz prvega in drugega starostnega obdobja. V anketi smo spraševali, koliko časa tedensko vzgojitelji namenijo dejavnostim kulturno-umetnostne vzgoje, kako te dejavnosti načrtujejo, ali pri tem uporabljajo Katalog kulturne vzgoje, katere kulturne ustanove s svojimi skupinami obiskujejo in kako pogosto, katera področja umetnosti najbolj poudarjajo in kakšno je njihovo mnenje o kulturni vzgoji ter kulturi nasploh. Rezultati kažejo, da so kulturne dejavnosti del vzgoje v vrtcih, vendar so vodene in organizirane večinoma neprofesionalno, in da Katalog kulturne vzgoje v praksi ni učinkovit.
Keywords: kultura, kulturna vzgoja, kulturne dejavnosti, vloga lutk, Katalog kulturno-umetnostne vzgoje
Published: 24.02.2014; Views: 1464; Downloads: 214
.pdf Full text (1,45 MB)

4.
Lutka pri učencih v prvem triletju osnovne šole
Nina Gonza, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Lutka pri učencih v prvem triletju osnovne šole sem predstavila lutkovno predstavo in pravljico Janček ježek v različnih izdajah. Predstavila sem lutkovno umetnost in lutkovno gledališče ter likovne in oblikovne elemente slikanice in odnos med besedilom in ilustracijami slikanice, pri čemer sem najprej primerjala vse variante izdanega besedila. Enako sem storila tudi v ilustriranih knjigah. Na koncu sem lutkovno predstavo in istoimensko slikanico Janček ježek primerjala, poiskala razlike in podobnosti ter jih interpretirala. Namen mojega magistrskega dela je bil tudi predstaviti lutko pri gledališki dejavnosti otrok in lutko kot sredstvo pri pouku ter poudariti smernice učiteljem za poučevanje kulturno-umetnostne vzgoje. Pri pisanju magistrskega dela sem uporabila deskriptivni in analitični pristop k raziskovanju. Deskriptivno metodo sem uporabila pri definiranju teoretičnih pojmov in opisu teorije. Z metodo analize sem analizirala lutkovno predstavo, slikanico in ilustrirane knjige, komparativno metodo in metodo sinteze pa sem uporabila v sklepnem delu, kjer sem naredila primerjavo lutkovne predstave in slikanice ter povzela lastne ugotovitve. Cilj magistrskega dela je bil predstaviti literarno delo Janček ježek in pokazati, kako se ta prezentira v drugem mediju – gledališču. Predstavljena je vrhunska lutkovna predstava in smernice učiteljem, kako učence pripraviti na predstavo ter kako voditi pogovor po predstavi, in sicer z razlogom, da bi strokovni delavci znali izbirati kakovostne lutkovne predstave in tako otrokom približali kulturno-umetnostno vzgojo. Otrok lahko s pomočjo lutke lažje izrazi svoja čustva in občutke, saj se ji lahko zaupa. Na tak način lahko najde rešitve za svoje težave. Hkrati pa si ob gledanju lutkovnih predstav bogati besedni zaklad in se razvija v kritičnega gledalca.
Keywords: slikanica, ilustrirana knjiga, lutkovno gledališče, kulturno-umetnostna vzgoja, Janček ježek.
Published: 25.05.2017; Views: 760; Downloads: 77
.pdf Full text (2,08 MB)

5.
Kulturno-Umetnostna vzgoja v procesu izobraževanja
Anamarija Elizabeta Kukuruzovič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kulturno-umetnostna vzgoja je pomemben dejavnik v življenju posameznika, saj vpliva na razvoj čuta za estetiko in je že pri otrocih temelj za uravnotežen in skladen razvoj. V empiričnem delu diplomskega dela bomo raziskali kulturno-umetnostni status študentov, njihovo mnenje o potrebi po povečanju pozornosti kulturno-umetnostnim področjem v osnovni in srednji šoli, mnenje študentov o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje pri njihovem dosedanjem visokošolskem izobraževanju in stališča študentov do izobraževanja in umetnosti. Rezultati kažejo, da študentje duhovnim, kulturnim in estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. V prostem času največ pozornosti namenijo popularni in zabavni glasbi ter filmu in avdiovizualni kulturi. Študentje menijo, da bi v osnovni šoli morali posvečati največ pozornosti bralnemu področju, v srednji šoli pa uprizoritveno-umetnostnemu področju. Večina študentov meni, da sta bila pri njihovem dosedanjem visokošolskem izobraževanju najpogosteje vključena cilja razvijanja svobodnega in kritičnega mišljenja ter razvijanja domišljije, najredkeje pa cilji oblikovanja umetnostnih vrednot, izražanja lastne kulture, izražanja kultur drugih narodov in razvijanja zavesti o kulturni identiteti. Študentje so mnenja, da je kulturno-umetnostna vzgoja najpomembnejša zaradi razvoja ustvarjalnih potencialov posameznika in da je za dvig kakovosti kulturno-umetnostne vzgoje pomembno spodbujanje partnerstva med šolami ter dodatno strokovno izpopolnjevanje učiteljev.
Keywords: kulturno-umetnostna vzgoja, študent, osnovnošolsko izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje
Published: 07.05.2018; Views: 506; Downloads: 89
.pdf Full text (1,62 MB)

6.
Pedagoški programi Umetnostne galerije Maribor in vključevanje vrtcev mariborske regije vanje
Jasmina Rodošek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo s pomočjo literature opredelili kulturno-umetnostno vzgojo, njene cilje in načela ter se v nadaljevanju osredotočili na likovno umetnost in njeno pedagoško vrednost v okviru področja umetnosti v vrtcu. Predstavili smo muzejsko pedagogiko ter oblike in metode dela, ki se pojavljajo znotraj nje. Kot primer dobre prakse smo izbrali in predstavili Umetnostno galerijo Maribor in pedagoške programe, ki jih ponujajo za populacijo predšolskih otrok, ter koncept dejavnosti, prek katerih približajo umetnost oziroma posamezno razstavo otrokom. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri se mariborski vrtci vključujejo v pedagoške programe Umetnostne galerije Maribor in kakšni so vzroki za udeležbo oziroma neudeležbo v njih. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikih v vrtcih mariborske regije. Vzorec, ki smo ga uporabili, je neslučajnostni iz konkretne populacije in je zajel devetinštirideset vzgojiteljev in vzgojiteljic. Pridobljene podatke smo analizirali in jih prikazali v obliki tabel. Prav tako smo opravili nestrukturiran intervju z višjo kustosinjo v Umetnostni galeriji Maribor Brigito Strnad, ki skrbi za pedagoške programe, namenjene predšolskim otrokom. S tem smo želeli zajeti pogled in mnenja še z druge perspektive ter interpretirati nekatere odgovore iz anketnih vprašalnikov.
Keywords: kulturno-umetnostna vzgoja, likovna umetnost, muzejska pedagogika, Umetnostna galerija Maribor, pedagoški programi.
Published: 04.12.2018; Views: 355; Downloads: 66
.pdf Full text (737,72 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica