1. Digitalni marketing kulturno-turistične institucije s poudarkom na podkastih: primer Slovenske filharmonijeTea Gorič, 2024, master's thesis Abstract: Naloga obravnava upadanje števila obiskovalcev koncertov klasične glasbe, kar je problem, s katerim se soočajo simfonični orkestri po vsem svetu, vključno s Slovensko filharmonijo (SF). Problem je še posebej izrazit med mlajšimi generacijami, saj večina obiskovalcev koncertov spada v starejšo starostno skupino. Glavni izziv je, kako privabiti nove segmente obiskovalcev, zlasti mlajše, in obrniti dolgotrajni trend upadanja števila abonentov. Namen je razviti priporočila za povečanje obiskanosti koncertov SF. Naloga vključuje analizo trenutne situacije, iskanje vzrokov za upadanje števila abonentov ter raziskovanje interesov in potreb mladih glede obiska koncertov klasične glasbe. Cilj je identificirati učinkovite marketinške, izobraževalne in programske strategije, zlasti tiste, povezane z digitalnim marketingom in podkasti, ki bi SF omogočile privabljanje mlajšega občinstva. V nalogi smo uporabili različne raziskovalne metode, vključno s kompilacijo literature, deskripcijo, klasifikacijo, analizo podatkov z družbenih omrežij, komparativno analizo pojavnosti na družbenih omrežjih izbranih mednarodnih orkestrov in sintezo teoretičnih spoznanj s praktičnimi ugotovitvami, pri čemer je bila glavna pozornost namenjena analizi digitalnega marketinga SF in vplivu uvedbe podkasta na obiskanost koncertov. Cilj je podati celovit vpogled v trenutno stanje in predlagati izboljšave, ki bi SF pomagale privabiti mlajše obiskovalce in turiste ter povečati obiskanost koncertov.
Keywords: kulturni turizem, marketing v kulturi, digitalni marketing, vsebinski marketing, družbeni mediji, kratki videoposnetki, podkast
Published in DKUM: 12.03.2025; Views: 0; Downloads: 25
 Full text (4,80 MB) |
2. Kulturni i sportski turizam kao perspektiva za razvoj turističke ponude Beograda i Ljubljane : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAndrej Stanojević, 2024, undergraduate thesis Abstract: Sportski i kulturni turizam vrste su turizma koje se iz dana u dan razvijaju ne samo u Europi, već i u cijelom svijetu. U ovom diplomskom radu smo govorili o trenutnom stanju i velikom potencijalu sportskog i kulturnog turizma u glavnom gradu Slovenije (Ljubljana) i glavnom gradu Srbije (Beograd). Broj turista na ovim prostorima raste iz godine u godinu, a velika je zasluga bogate kulture i povijesti ovih zemalja. Iako je kulturni turizam u ovim destinacijama vrlo razvijen, smatramo da postoji potencijal da se ova vrsta turizma još više razvije i postigne još veću razinu interesa među turistima. Sportski turizam, kao manje razvijena grana, ima dosta prostora za napredak u obje destinacije. U diplomskom radu smo analizirali što i kako treba unaprijediti destinacije kako bi privukle sportske turiste. Nakon detaljnog teorijskog dijela, analizu smo nastavili istraživanjem i intervjuima s glavnim predstavnicima sportskog i kulturnog turizma u Beogradu i Ljubljani, odnosno turističkim organizacijama i agencijama koje zapravo predstavljaju turističku ponudu u svakom pogledu. Nakon svake analize i istraživanja smo došli do konačnih prijedloga i osobnog mišljenja o tome što bi trebalo promijeniti i unijeti kako bi se poboljšala ponuda, kao i o tome kako povezati kulturni i sportski turizam i stvoriti novi , specifična sportska i kulturna ponuda Ljubljane i Beograda.
Keywords: Kulturni turizem, Športni turizem, Turistična ponudba, Beograd, Ljubljana
Published in DKUM: 07.01.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (2,02 MB) |
3. Predstavljanje in znamčenje Prlekije skozi Grossmannov festival fantastičnega filma in vina : magistrsko deloMatija Režonja, 2024, master's thesis Abstract: Nekateri turisti posebej načrtujejo potovanja za obisk filmskih festivalov, iščejo filmske izkušnje in priložnost za interakcijo s filmskimi ustvarjalci. Kulturni, filmski, vinski turizem, znamčenje destinacije in dogodki, kot je Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, se prepletajo v ustvarjanju take turistične izkušnje. V nalogi smo raziskali, kako je mogoče kulturni, filmski in vinski turizem povezati za izboljšanje blagovne znamke destinacije. S kvalitativno in primerjalno analizo smo raziskovali vpliv Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina na krepitev turistične znamke Prlekija. Analizirali smo objave na Facebook in Instagram profilu Grossmannovega festivala ter pregledali spletne članke in objave o festivalu. Cilj analize je bil ugotoviti, v koliko objavah o Grossmannovem festivalu se omenja ali opisuje tudi Prlekija in njeni turistični atributi in kako se piše o Prlekiji v teh objavah. Od turističnih segmentov, prepoznanih ob Grossmannovem festivalu, je najbolj prepoznano vino, ki je že vključeno v festival in tudi v ime festivala. S svojim edinstvenim konceptom je festival postal prepoznaven na mednarodnem nivoju in privablja obiskovalce iz vsega sveta in s tem prispeva k promociji Prlekije kot turistične destinacije ter krepi njeno znamko na svetovnem zemljevidu.
Keywords: filmski festival, kulturni turizem, znamčenje destinacije, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina
Published in DKUM: 18.10.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (6,07 MB) |
4. Literarni turizem v Novem mestu: dediščina pesnika Dragotina Ketteja : dediščina pesnika Dragotina KettejaSara Kopina, 2024, undergraduate thesis Abstract: Literarni turizem, ki je v svetu zelo razvit, stremi k boljšemu razvoju tudi v Sloveniji. Novo mesto se promovira kot kulturna občina, kar se kaže z bogato kulturno dediščino v mestnem jedru in širše. V diplomskem delu je opredeljen kulturni in dediščinski turizem ter njuna zgodovina in razvoj. Delo opredeli literarni turizem in prikaže, kako se razvija v Sloveniji ter drugod po svetu. V središču sta Dragotin Kette in Novo mesto, ki mu je Kette naklonil najboljša dela. Predstavljeni so simboli in zgodovina mesta, turistična ponudba, analiza nočitev, znamenite osebnosti ter predstavniki literarnega turizma v občini. V zadnjem poglavju teoretičnega dela je natančneje predstavljeno življenje pesnika in pisatelja Dragotina Ketteja, njegova dela in zapuščina. Predstavljena je tudi njegova zapuščina drugod po Sloveniji in kako se njegovo prepoznavnost in dela vključuje v turistično ponudbo v Novem mestu. Z namenom kvalitetnejšega in širšega pridobivanja informacij, znanj in pogledov, so bili opravljeni intervjuji s strokovnjaki na kulturnem in turističnem področju. Ugotovljeno je bilo, da je Novo mesto izredno bogato s kulturno in literarno dediščino, ki se predstavlja v obliki kulturnega turizma, medtem ko literarni turizem v Novem mestu ni razvit. Za boljšo razvitost in osveščanje o literarnem turizmu je bil kreiran nov turistični produkt, imenovan Literarni festival ljubezni v čast Dragotinu Ketteju. Z novim turističnim produktom bi pripomogli k večji prepoznavnosti avtorja, literarnega turizma in navsezadnje prepoznavnosti kulturne občine Novo mesto.
Keywords: Literarni turizem, kulturni turizem, turizem v Mestni občini Novo mesto, Dragotin Kette
Published in DKUM: 15.07.2024; Views: 121; Downloads: 57
Full text (2,89 MB) |
5. Kulturni dogodki kot orodje za razvoj trajnostnega turizma (na podeželju)Jasna Potočnik Topler, 2021, independent professional component part or a chapter in a monograph Abstract: Namen prispevka je osvetliti kulturni turizem kot eno najboljših praks, ki lahko s kulturnimi dogodki učinkovito pripomore k razvoju trajnostnega turizma. Ker je vsaj določena oblika kulture prisotna v vsaki vasi, majhne destinacije pomembne priložnosti za razvoj trajnostnega turizma iščejo v organizaciji kulturnih dogodkov, kar ne vodi zgolj k večji opaženosti skupnosti in znamčenju kraja kot kulturne destinacije, ampak v nadaljevanju tudi do različnih poslovnih priložnosti. Cilj članka je, tudi na primeru slovenske Sevnice, pokazati, da je v razvoju kulturnega turizma s pripravo kulturnih dogodkov na osnovi kulturne dediščine veliko priložnosti.
Keywords: Sevnica, trajnostni turizem, dediščina, dediščinski turizem, kulturni turizem
Published in DKUM: 23.01.2024; Views: 239; Downloads: 30
Full text (39,47 MB)
This document has many files! More... |
6. Kulturni turizem : vloga kulturnih institucij pri valorizaciji kulturne dediščine v turistične nameneAlenka Černelič Krošelj, Marjetka Rangus, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek obravnava razmerje med turizmom in vlogo kulturnih ustanov pri sooblikovanju turistične ponudbe, na kratko analizira posebno vlogo muzejev kot javnih institucij v kulturnem turizmu in navaja nekatere predloge za nadaljnji razvoj. Avtorici izpostavljata različne oblike odnosov, ki se razvijajo med turizmom in kulturnimi ustanovami, ter predlagata mreženje kot obliko sodelovanja na področju kulturnega turizma. Na podlagi študije primera Posavskega muzeja Brežice so predstavljeni štirje primeri različnih pogledov turizma in kulturnih ustanov na razvoj produktov kulturnega turizma in predlogi za reševanje konfliktov. Prispevek ponuja predloge za možnosti dobrega mreženja in kakovostnega sodelovanja.
Keywords: kultura, kulturni turizem, muzeji, mreženje, kulturne ustanove
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 433; Downloads: 42
Full text (29,07 MB)
This document has many files! More... |
7. Muzeji in njihova vpetost v trajnostni turizem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAjda Benegalija, 2022, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu obravnavamo trajnostna načela in njihov vpliv oziroma pomembnosti pri delovanju dveh kulturnih ustanov s katerima smo sodelovali pri našem zaključnem delu – Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. V nalogi predstavljamo trajnostni turizem kot enega od pomembnejših oblik turizma in z njem povezana trajnostna načela na katerih le-ta temelji. Predstavili smo tudi pojem kulturnega turizma, ki se vedno bolj povezuje s trajnostnim poslovanjem kulturnih ustanov, kar smo raziskovali v našem zaključnem delu. S pomočjo raziskave literature na omenjenih področjih smo si zastavili teoretično osnovo naloge s katero smo si pomagali pri raziskovalnem delu. Osnova raziskovalnega dela zaključne naloge so fokusne skupine, ki smo jih izvedli v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, kjer smo raziskovali vključevanje trajnostnega turizma oziroma njegovih načel v omenjenih kulturnih ustanovah kot pomemben dejavnik za ohranjanje kulturne dediščine, ki jo predstavljata. Prav tako smo raziskovali njun razvoj na področju trajnosti. S pomočjo opravljene raziskave smo ugotovili, da se Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki zavedata pomena trajnosti za ohranjanje dediščine, saj pri svojem delovanju upoštevata vidike trajnosti in uporabljata oziroma se zavedata trajnostnih načel, ki jih opredeljuje trajnostni turizem. Obe omenjeni ustanovi si prizadevata za ohranjanje dediščine in ohranitev stavbe/prostora kjer delujeta za prihodnje generacije obiskovalcev, kar je tudi namen trajnostnega turizma.
Keywords: Trajnostna načela, ohranjanje dediščine, kulturni turizem, Posavski muzej Brežice, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.
Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 952; Downloads: 94
Full text (1,41 MB) |
8. Literarni turizem v občini Vrhnika: primer Ivana Cankarja : primer Ivana CankarjaDavid Boršo, 2021, undergraduate thesis Abstract: V našem diplomskem delu predstavljamo literarni turizem v občini Vrhnika, ki se nanaša na slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Občina Vrhnika se nahaja v neposredni bližini glavnega mesta Ljubljane in predstavlja suburbanizirano območje ljubljanske regije, zato ima velik potencial za razvoj turizma zaradi potencialnih dnevnih migracij turistov v občino iz Ljubljane. Občina je bogata z naravnimi in kulturnimi danostmi, ki se v različnih nivojih že vključujejo v turistično ponudbo. Posebno vlogo v občini Vrhnika ima literarni turizem, ki po svojih karakteristikah spada pod vejo kulturnega turizma. V diplomskem delu smo ugotovili, da glavno turistično ponudbo občine ravno predstavlja literarna ponudba Ivana Cankarja. Ivan Cankar namreč velja za največjega slovenskega pisatelja, rodil pa se je ravno Na klancu na Vrhniki. Obravnavana področja smo raziskali in analizirali s pomočjo sekundarnih virov in metodo kompilacije. Za boljši vpogled v obravnavano tematiko smo opravili intervjuje s strokovnimi turističnimi in kulturnimi deležniki, ki delujejo v občini Vrhnika. Ena izmed naših ključnih ugotovitev je, da je kljub bogati turistični vključenosti Cankarja na Vrhniki še veliko manevrskega prostora za izboljšanje. Med glavnimi predlogi za nadaljnji razvoj literarnega turizma smo med drugim izpostavili razvoj atraktivne turistične ponudbe, ki bi zadovoljevala več ciljnih skupin.
Keywords: literarni turizem, Ivan Cankar, kulturni turizem, občina Vrhnika
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 1070; Downloads: 146
Full text (3,15 MB) |
9. Vključevanje kulturnih institucij v turistično ponudbo občine Brežice na primeru Posavskega muzeja BrežiceAnja Kraševec, 2020, undergraduate thesis Abstract: Kultura in dediščina sta pomembni soustvarjalki turistične ponudbe vsake destinacije. Na njunih temeljih se je razvila posebna vrsta turizma – kulturni turizem. Kulturni turizem je po besedah WTO najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi. Njegov potencial za razvoj smo opazili tudi v občini Brežice. S spodbujanjem sodelovanja med različnimi akterji s področja turizma v občini in z ustreznim in strokovnim vodstvom, ki bi težilo k ustvarjanju kulturnih doživetjih, bo lahko občina Brežice v prihodnosti postala konkurenčna vodilnim slovenskim destinacijam kulturnega turizma. Pomembni deležniki pri njegovem razvoju so kulturne institucije, ki so ključni oblikovalci kulturnih produktov v občini. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljamo kulturni turizem kot pomembno zvrst turizma, predstavljamo povezavo med kulturo in turizmom ter opredelimo kulturne institucije kot nosilce ponudbe kulturnega turizma. Podrobneje smo predstavili turistično ponudbo občine Brežic in vlogo Posavskega muzeja Brežice kot ključnega deležnika kulturnega turizma občine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki na področju turizma in kulture v občini Brežice. Na podlagi odgovorov smo podali predloge za boljše vključevanje kulturnih institucij in ponudnikov kulturno-turističnih produktov v turistično ponudbo občine ter oblikovali turistični produkt, katerega rdeča nit je kulturni turizem.
Keywords: kulturni turizem, kulturne institucije, občina Brežice, Posavski muzej Brežice, vključevanje
Published in DKUM: 04.12.2020; Views: 1327; Downloads: 150
Full text (2,15 MB) |
10. Literarni turizem na osnovi dediščine Alme Maksimilijane Karlin v občini CeljeTanja Ojsteršek, 2020, undergraduate thesis Abstract: Kulturni turizem je zelo pomemben tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji. V občini Celje je kultura eden izmed glavnih motivov za obisk. Prav tako je tudi literarni turizem pomemben v svetovnem merilu med tem, ko v Sloveniji še ni razvit, kot bi lahko bil. V diplomskem delu smo najprej predstavili kulturni in literarni turizem. Ker je avtorica živela v Celju, smo predstavili občino Celje, njeno zgodovino, stanje turizma ter literarnega turizma. Nato smo predstavili življenje, delo, pomen in zapuščino Alme Maksimiljane Karlin. Predstavili smo tudi njeno vključenost v turistično ponudbo Celja. Da bi dobili boljši vpogled v stanje turizma, kulturnega turizma, literarnega turizma, vključenosti avtorice v turistično ponudbo ter avtorico, smo opravili intervjuje z različnimi deležniki. Skozi analizo smo ugotovili, da literarnega turizma v občini Celje načrtno še ne razvijajo ter da je avtorica v manjši meri vključena v turistično ponudbo. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali nekaj smernic za razvoj literarnega turizma ter proizvodov na temo Alme Maksimiljane Karlin, ki bodo izboljšali njeno vključenost v turistično ponudbo ter pripomogli k povečanju prepoznavnosti.
Keywords: literarni turizem, kulturni turizem, občina Celje, Alma Maksimiljana Karlin
Published in DKUM: 04.12.2020; Views: 973; Downloads: 162
Full text (1,28 MB) |
