Search the digital library catalog

Abstract: Agrovelnes kot trajnostna oblika turizma predstavlja inovativno dopolnitev zdravstvenega turizma v Sloveniji in temelji na povezovanju podeželskega okolja, lokalnih virov ter velneških praks. V ospredju je izkoriščanje naravnih danosti, kulturne dediščine in tradicionalnega načina življenja za oblikovanje turističnih doživetij, ki prispevajo k dobremu počutju posameznika in trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti. Turizem na kmetijah in druge oblike podeželskega turizma omogočajo stik z naravo, sodelovanje pri kmečkih opravilih, spoznavanje domače hrane ter aktivno preživljanje prostega časa. Agrovelnes se pri tem razvija kot posebna veja, ki združuje agrarne in velneške storitve ter nagovarja sodobne trende povpraševanja po zdravem načinu življenja, sprostitvi in avtentičnih doživetjih. Velnes na podeželju vključuje raznoliko paleto aktivnosti – od gibanja na prostem, meditacije, tradicionalnih terapij, savn in masaž, do uporabe lokalnih zelišč in naravne kozmetike. Pomemben vidik so tudi komplementarne oblike zdravljenja, kot so ajurveda, tradicionalna kitajska medicina, zeliščarstvo in različne tehnike samopomoči. Agrovelnes s tem presega klasične turistične ponudbe in se umešča v okvir zdravstvenega turizma, ki krepi tako fizično kot duševno zdravje obiskovalcev. Posebno vlogo ima tudi selfness, ki spodbuja posameznika k prevzemanju odgovornosti za lastno dobro počutje, ter gozdni selfness, ki povezuje gibanje in sprostitev z naravnim okoljem. Pomembno dopolnilo velneški ponudbi predstavljajo kulturni, športni in izobraževalni elementi. Kulturni turizem na podeželju ohranja in promovira tradicije, lokalne obrti in identiteto skupnosti ter turistom omogoča vpogled v drugačen način življenja. Šport in rekreacija na podeželju nudita širok spekter aktivnosti – od hoje, kolesarjenja, planinarjenja do sodobnih oblik, kot sta geocaching in adrenalinski športi. Izobraževalni turizem pa obiskovalcem ponuja možnost aktivnega učenja skozi delavnice, kmetijske dejavnosti, kulinarične tečaje in spoznavanje narave. Zgodbarjenje kot sodobno orodje interpretacije dopolnjuje izkušnjo, saj turistične storitve preoblikuje v avtentične pripovedi. Gastronomija je ključni del agrovelnesa, saj se povezuje z lokalno pridelavo in tradicijo. Turistične kmetije v Sloveniji nudijo bogato kulinarično ponudbo, ki temelji na sezonskih in ekoloških izdelkih, lokalnih vinih in kulinaričnih posebnostih regij. Sodobni trendi, kot so makrobiotika, veganstvo, brezglutenska prehrana in sladice brez rafiniranega sladkorja, kažejo na povezovanje trajnostnih prehranskih praks z zdravim življenjskim slogom. Agrovelnes ima večplastne učinke: krepi konkurenčnost podeželskih destinacij, prispeva k ohranjanju naravnih in kulturnih virov, spodbuja lokalno gospodarstvo in ustvarja nova delovna mesta. Hkrati pa turistom omogoča celostno izkušnjo zdravja, sprostitve in osebnostne rasti. Kot trajnostna oblika turizma se umešča v okvir zdravstvenega turizma v Sloveniji, saj z inovativno ponudbo dopolnjuje klasične zdraviliške storitve in ustvarja nove priložnosti za razvoj turizma, ki temelji na avtentičnosti, kakovosti in trajnosti.
Keywords: agrovelnes, trajnostni turizem, zdravstveni turizem v Sloveniji, podeželski turizem, turistične kmetije, wellness, selfness, duševni velnes, kulturni turizem, šport in rekreacija, gastronomija, lokalna skupnost, naravni viri, avtentična doživetja
Published in DKUM: 09.09.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (763,16 KB)

Abstract: V diplomskem delu je obravnavan kulturni turizem v občini Trbovlje. Kulturna ponudba je v občini pestra – z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino, kar ustvarja solidne temelje za nadaljnji razvoj. Kljub počasnemu razvoju turizma v občini obstaja še veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem v okviru kulturne dediščine, povezane z rudarjenjem. Festival Speculum Artium igra pomembno vlogo v turistični ponudbi občine, saj privablja obiskovalce z različnih koncev sveta ter prispeva k prepoznavnosti in promociji občine. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del vključuje teoretična izhodišča, predstavitev občine Trbovlje in analizo kulturne ponudbe. Drugi del temelji na raziskavi, analizi relevantne literature in na intervjujih. Cilj diplomskega dela je oceniti potencial razvoja turizma in oblikovati smernice za turistične deležnike. Izsledki raziskave so pokazali, da kljub bogati dediščini in potencialu, ki ga nudi rudarjenje, turistična ponudba občine še vedno ni razvita. Glavne ovire, ki preprečujejo hitrejši razvoj, vključujejo: pomanjkanje ustreznih promocijskih aktivnosti, slabo prepoznavnost občine kot turistične destinacije in potrebo po večjih naložbah v infrastrukturo.
Keywords: Kulturna dediščina, kulturni turizem, kulturni turist, kultura, občina Trbovlje.
Published in DKUM: 02.09.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (3,99 MB)

Abstract: Naloga obravnava upadanje števila obiskovalcev koncertov klasične glasbe, kar je problem, s katerim se soočajo simfonični orkestri po vsem svetu, vključno s Slovensko filharmonijo (SF). Problem je še posebej izrazit med mlajšimi generacijami, saj večina obiskovalcev koncertov spada v starejšo starostno skupino. Glavni izziv je, kako privabiti nove segmente obiskovalcev, zlasti mlajše, in obrniti dolgotrajni trend upadanja števila abonentov. Namen je razviti priporočila za povečanje obiskanosti koncertov SF. Naloga vključuje analizo trenutne situacije, iskanje vzrokov za upadanje števila abonentov ter raziskovanje interesov in potreb mladih glede obiska koncertov klasične glasbe. Cilj je identificirati učinkovite marketinške, izobraževalne in programske strategije, zlasti tiste, povezane z digitalnim marketingom in podkasti, ki bi SF omogočile privabljanje mlajšega občinstva. V nalogi smo uporabili različne raziskovalne metode, vključno s kompilacijo literature, deskripcijo, klasifikacijo, analizo podatkov z družbenih omrežij, komparativno analizo pojavnosti na družbenih omrežjih izbranih mednarodnih orkestrov in sintezo teoretičnih spoznanj s praktičnimi ugotovitvami, pri čemer je bila glavna pozornost namenjena analizi digitalnega marketinga SF in vplivu uvedbe podkasta na obiskanost koncertov. Cilj je podati celovit vpogled v trenutno stanje in predlagati izboljšave, ki bi SF pomagale privabiti mlajše obiskovalce in turiste ter povečati obiskanost koncertov.
Keywords: kulturni turizem, marketing v kulturi, digitalni marketing, vsebinski marketing, družbeni mediji, kratki videoposnetki, podkast
Published in DKUM: 12.03.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (4,80 MB)

Abstract: Nekateri turisti posebej načrtujejo potovanja za obisk filmskih festivalov, iščejo filmske izkušnje in priložnost za interakcijo s filmskimi ustvarjalci. Kulturni, filmski, vinski turizem, znamčenje destinacije in dogodki, kot je Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, se prepletajo v ustvarjanju take turistične izkušnje. V nalogi smo raziskali, kako je mogoče kulturni, filmski in vinski turizem povezati za izboljšanje blagovne znamke destinacije. S kvalitativno in primerjalno analizo smo raziskovali vpliv Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina na krepitev turistične znamke Prlekija. Analizirali smo objave na Facebook in Instagram profilu Grossmannovega festivala ter pregledali spletne članke in objave o festivalu. Cilj analize je bil ugotoviti, v koliko objavah o Grossmannovem festivalu se omenja ali opisuje tudi Prlekija in njeni turistični atributi in kako se piše o Prlekiji v teh objavah. Od turističnih segmentov, prepoznanih ob Grossmannovem festivalu, je najbolj prepoznano vino, ki je že vključeno v festival in tudi v ime festivala. S svojim edinstvenim konceptom je festival postal prepoznaven na mednarodnem nivoju in privablja obiskovalce iz vsega sveta in s tem prispeva k promociji Prlekije kot turistične destinacije ter krepi njeno znamko na svetovnem zemljevidu.
Keywords: filmski festival, kulturni turizem, znamčenje destinacije, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina
Published in DKUM: 18.10.2024; Views: 0; Downloads: 56
Full text (6,07 MB)

Abstract: Namen prispevka je osvetliti kulturni turizem kot eno najboljših praks, ki lahko s kulturnimi dogodki učinkovito pripomore k razvoju trajnostnega turizma. Ker je vsaj določena oblika kulture prisotna v vsaki vasi, majhne destinacije pomembne priložnosti za razvoj trajnostnega turizma iščejo v organizaciji kulturnih dogodkov, kar ne vodi zgolj k večji opaženosti skupnosti in znamčenju kraja kot kulturne destinacije, ampak v nadaljevanju tudi do različnih poslovnih priložnosti. Cilj članka je, tudi na primeru slovenske Sevnice, pokazati, da je v razvoju kulturnega turizma s pripravo kulturnih dogodkov na osnovi kulturne dediščine veliko priložnosti.
Keywords: Sevnica, trajnostni turizem, dediščina, dediščinski turizem, kulturni turizem
Published in DKUM: 23.01.2024; Views: 239; Downloads: 32
Full text (39,47 MB)
This document has many files! More...