| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala
Nina Simonič, 2021, master's thesis

Abstract: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Keywords: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Published: 26.04.2021; Views: 156; Downloads: 27
.pdf Full text (1,58 MB)

2.
VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOV
Sabina Matekovič, 2011, master's thesis

Abstract: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Keywords: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Published: 29.01.2021; Views: 124; Downloads: 10
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
Kulturni kapital staršev in starševska učna pomoč kot napovednika šolske uspešnosti otroka v osnovni šoli
Sara Hašaj, 2019, master's thesis

Abstract: Osnovni namen magistrske naloge je bil osvetliti vlogo starševske učne pomoči pri reprodukciji družbene neenakosti v Sloveniji, pri čemer sem se glede družbenega položaja staršev osredotočila na njihov kulturni kapital. Slednjega sem ugotavljala na osnovi najvišje dosežene formalne izobrazbe obeh staršev in glede na obseg kulturne potrošnje celotne družine. Dodatno je bil cilj preučiti, kakšno je mnenje učiteljev glede pomena in vpliva starševske učne pomoči otroku.
Keywords: starševska učna pomoč, kulturni kapital, učna uspešnost
Published: 06.06.2019; Views: 487; Downloads: 85
.pdf Full text (558,16 KB)

4.
Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha v Sloveniji
Rudi Klanjšek, Sergej Flere, Miran Lavrič, 2007, original scientific article

Abstract: Pogojenost šolske uspešnosti kot dejavnika družbenega položaja je bila že od nekdaj v središču sociološkega diskurza. Sociologija je nenehno poudarjala vlogo družbenih in kulturnih dejavnikov v kontekstu posameznikovih učnih, poklicnih in drugih dosežkov, čeprav so nekateri avtorji izven polja sociologije percepcijo družbenega determinizma vztrajno postavljali pod vprašaj. Pričujoči prispevek je na vzorcu slovenskih srednješolcev (n = 1.156) preučil vpliv različnih dejavnikov na šolski uspeh, med katerimi je bil tudi rezultat, ki so ga anketiranci dosegli na testu sposobnosti in ki naj bi odražal njihovo mentalno sposobnost. Rezultati so pokazali, da je šolski uspeh razmeroma šibko povezan z indikatorji družbenoekonomskega položaja; da igrajo socializacijski dejavniki pomembno, a dokaj omejeno vlogo; da prevladuje vpliv spola in mentalne sposobnosti posameznika, ki naj bi bila domnevno biološko pogojena.
Keywords: družbena neenakost, šolski uspeh, srednješolci, kulturni kapital, družbenoekonomski položaj, spol, mentalne sposobnosti
Published: 12.07.2017; Views: 473; Downloads: 133
.pdf Full text (281,06 KB)
This document has many files! More...

5.
Vpliv kulturnega kapitala na učno uspešnost in nadaljnje izobraževanje osnovnošolcev koroške regije
Vesna Burjak, 2016, master's thesis

Abstract: Kulturni kapital postaja v sodobni družbi vse bolj pomemben, saj so skozi raziskave dokazali, da vpliva na učno uspešnost učencev, na izbor srednje šole in nadaljnjega izobraževanja. Uspeh učencev je poleg inteligence in vloženega truda mnogokrat odvisen tudi od količine kulturnega kapitala, ki ga pridobijo znotraj svoje družine. V magistrskem delu smo raziskovali vpliv starševskega in učenčevega kulturnega kapitala pri napovedovanju učne uspešnosti in izobrazbenih teženj osnovnošolskih mladostnikov koroške regije. V teoretičnem delu smo opredelili definicije kulturnega kapitala številnih tujih in domačih raziskovalcev. Zanimal nas je obstoj razlik v količini kulturnega kapitala glede na spol učencev, področje bivanja, izobrazbeno strukturo staršev in glede na ekonomsko stanje družine. Glede izobrazbene strukture, kot ene temeljnih sestavin kulturnega kapitala odraslih, prevladujejo na Koroškem ljudje z nizkim izobrazbenim statusom in posledično nizkim družinskim proračunom. Osnovnošolci koroške regije bi lahko bili deležni večjih količin kulturnega kapitala. Kulturne ustanove z bogatejšo ponudbo kulturnih dogodkov so prebivalcem koroške regije nemalokrat oddaljene, prebivalcem vaškega okoliša pa redko dostopne, medtem ko so pestre ponudbe kulturnih dogodkov vsakodnevno deležni v prestolnici in drugih večjih mestih. Ker so pri šolah v koroški regiji zaznali pomanjkanje kulturnega kapitala, so se številne šole vključile v projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti. Tako je nekaj koroških šol dobilo možnost, da so izven obveznega vzgojno-izobraževalnega programa krepile in dvigovale kulturni kapital svojih učencev in njihovih staršev, saj so dobili možnost brezplačnega vključevanja na raznolike kulturne dogodke, ki si jih sicer zaradi oddaljenosti, finančnih in drugih ovir redkeje privoščijo.
Keywords: kulturni kapital, učna uspešnost, nadaljnje izobraževanje, bralne navade, ekonomsko stanje družine
Published: 05.10.2016; Views: 813; Downloads: 144
.pdf Full text (1,78 MB)

6.
NARCIZEM - ŠOLSKI SISTEM - SAMOREPRODUKCIJA SLOJEV
Jasmina Balaž, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Če bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisno preživetje posameznika, bi se odgovor glasil: od družbe. Če pa bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisen obstoj družbe, pa bi se odgovor glasil: od posameznika. Med posameznikom in družbo torej vlada pomembna soodvisnost. Če gledamo z vidika posameznika, je vsako njegovo vedenje in vsako njegovo dejanje družbeno determinirano, saj družba posameznika oblikuje glede na svoje potrebe. S pomočjo socializacije si namreč družba prizadeva oblikovati ljudi tako, da se obnašajo na način, kakršnega od njih pričakuje in zahteva. Eden izmed ključnih dejavnikov socializacije, ki pomembno vpliva na oblikovanje in utrditev določenega družbenega značaja, je šolski sistem. Za le-tega pa je značilno, da deluje na način, da ohranja in spodbuja ideologijo določene družbe v določenem času. Šolski sistem je ideološki aparat kapitalistične družbe. Za kapitalistične oz. postmoderne družbe pa velja, da so to potrošniške družbe, saj potrošništvo predstavlja osrednjo kulturno prakso. Da potrošništvo lahko funkcionira, mora družba poskrbeti za ustrezen tip posameznika in s tem seveda tudi za ustrezen tip socializacije. Potrošniška družba socializira posameznike tako, da postanejo potrošniki oziroma patološki narcisi. Narcizem je tako postal prevladujoči psihosocialni značaj kolektivni pojav današnje družbe, s katerim se zadovoljujejo potrebe potrošniške družbe. Šola z zakonskimi predpisi spodbuja vzgojo, ki je otroku prijazna. S tako vzgojo proizvede patološke narcise, kar pa je rezultat, ki je ugoden in koristen izključno za družbo, saj omogoča nemoteno delovanje sodobnega potrošniškega kapitalizma. Družba tako ne samo da škodi otrokom, ampak starše celo uspe prepričati, da je tako ravnanje otroku v korist. Šolski sistem pa poleg tega, da proizvaja prisilne potrošnike, služi tudi temu, da zagotavlja samoreprodukcijo slojev. Šola namreč na različne načine izvaja socialno selekcijo in hkrati uspe prepričati ljudi, da je tak sistem pravičen. Pod krinko enakih možnosti dejansko poglablja razlike med sloji. Šolski sistem se, da bi prikril svoj dejanski namen, največkrat sklicuje na zagotavljanje enakih možnosti za vse učence, kar pomeni, da naj bi ob vstopu v šolo imeli vsi otroci enake možnosti za uspeh. To pa ni res, saj je sposobnost otrokovega dojemanja in njegovo znanje ob vstopu v šolo v veliki meri odvisno od njegove socialne pripadnosti oz. kulturnega kapitala. Šolski sistem pa oblikuje tudi znanje, kar pomeni, da kurikularne vsebine niso nevtralne, objektivne in vsem enako dostopne. Obenem tudi niso del univerzalne in enotne znanosti, temveč zbir znanstvenih odkritij in kulturne tradicije z elementi raznih ideologij. Poleg uradnega kurikula v šoli deluje tudi prikriti kurikulum, ki deluje v prid vladajoče ideologije.
Keywords: družba, posameznik, socializacija, družbeni značaj, kapitalizem, potrošniška družba, patološki narcis, šolski sistem, samoreprodukcija slojev, socialna selekcija, kulturni kapital
Published: 17.06.2014; Views: 1383; Downloads: 317
.pdf Full text (553,95 KB)

7.
Kulturni kapital in šolska uspešnost
Sergej Flere, 2010, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Keywords: šolski uspeh, dejavniki šolskega uspeha, dijaki, kulturni kapital
Published: 07.06.2012; Views: 1016; Downloads: 75
URL Link to full text

8.
9.
DRUŽINSKO OKOLJE KOT DEJAVNIK ŠOLSKE USPEŠNOSTI
Biljana Levstik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu smo želeli predstaviti pomen sociološkega definiranja družin. Analizirali smo socializacijsko vlogo družine in funkcije, ki jih opravlja. Znotraj družine se odvija reprodukcija novih članov družbe in njihova vzgoja, med pomembne funkcije sodita tudi ekonomska in emocionalna. Zanimal nas je vpliv družinske socializacije na šolsko uspešnost otrok ter vzgojni vpliv očeta in matere. Starši se odločajo za različne vzgojne stile, in sicer od avtoritarnega, demokratičnega do danes precej razširjenega permisivnega. Mati in oče imata zelo pomembno vlogo v življenju otroka. Močno izstopa socializacijski vpliv matere na otrokov šolski uspeh. Raziskave kažejo, da ni zaznati vpliva tipa, velikosti in sestave družine na uspeh otroka v šoli. Socialnoekonomski status, ki je sestavljen iz več komponent, ima največ vpliva, kadar gre za izobrazbo staršev in ne ekonomski položaj. Bernsteinova teorija govori o obstoju razlik v govornem razvoju in jezikovnih primanjkljajih zaradi premalo vzpodbudnega okolja, kar ovira otroka pri šolski uspešnosti. Revnejše družine in manj izobraženi starši nudijo otroku drugačna znanja, vrednote in strategije. Raziskava v Sloveniji (Flere idr., 2009) je pokazala, da je kulturni kapital, ki predstavlja po mnenju Bourdieuja prevladujočo kulturo, močno povezan s šolskim uspehom in prinaša več koristi otrokom nižjih slojev.
Keywords: družina, socializacija, šolski uspeh, kulturni kapital, družbenoekonomski status, vzgojni stili
Published: 09.02.2012; Views: 2555; Downloads: 630
.pdf Full text (553,52 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica