1. Zasnova islamsko versko-kulturnega centra na Pobrežju v Mariboru : magistrsko deloAlma Karahmet, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo podaja idejno rešitev za zasnovo novega islamskega versko-kulturnega centra v Mariboru. Zasnova versko-kulturnega objekta v slovenskem prostoru ponuja ponovni razmislek o možnostih arhitekturnega nagovora tovrstnih objektov.
Skozi raziskovanje zgodovinske podlage in razvoja arhitekturne tipologije islamskih verskih objektov razvijemo razmislek o vizualni podobi sodobnih islamskih versko-kulturnih centrov in njihovi vpetosti v okolja v pretežno
nemuslimanskih deželah. Urbanistična zasnova in oblikovna pojavnost novega objekta presega stereotipne predstave o tovrstnih objektih ter na sodoben način interpretira značilne islamske arhitekturne elemente.
Območje za postavitev novega islamskega versko-kulturnega centra je izbrano na podlagi analiz širšega in ožjega mestnega prostora. Izbrana lokacija ponuja dobro prometno povezljivost, bližino starega mestnega jedra in tako predstavlja optimalne pogoje za umestitev.
Novi versko-kulturni center kot skupek duhovnih, socialnih in kulturno-izobraževalnih dejavnosti skupnosti predstavlja pomembno grajeno strukturo v mestu. S svojo zasnovo in prisotnostjo je uspešno integriran v vizualno sliko mesta ter pripomore k programski pestrosti območja.
Keywords: islamska arhitektura, islamski center, kulturni center, Maribor
Published in DKUM: 10.03.2023; Views: 232; Downloads: 74
 Full text (57,60 MB) |
2. Idejna zasnova kulturnega centra v Strasbourgu : magistrsko deloLaura Šubić, 2022, master's thesis Abstract: Tema magistrske naloge obravnava problem umeščanja kulturnega centra v mesto Strasbourg, ki ima središče, tj. Grande Ile (Veliki otok), ki ga obroblja reka Ill, od leta 1988 pa je vključeno na Unescov seznam kulturne dediščine. Strasbourg igra pomembno vlogo kot poslovno, trgovsko in kulturno središče. Poleg tradicionalne vloge glavnega mesta Alzacije je Strasbourg tudi sedež številnih evropskih institucij in organov, vključno z Evropskim parlamentom, Svetom Evrope in Evropskim sodiščem za človekove pravice.
V skladu z veljavno Uredbo "PLU - Règlement graphique et ècrit dètaillè" (PLU - Podrobni grafični in pisni predpisi) morajo vse novogradnje in prenove slediti izvirnemu urbanističnemu konceptu. V teoretičnem in praktičnem delu smo analizirali razvoj osrednjega dela mesta in obstoječo tipologijo stavb. Projektna naloga je usmerjena v zasnovo novega kulturnega središča in njegovega vplivnega območja, ki bi oživilo območje in omogočalo kakovostno preživljanje prostega časa. Objekt je opredeljen kot center sodobne in urbane ustvarjalnosti, namenjen gledališkim, plesnim, glasbenim, literarnim in drugim dogodkom. Zaradi zelo bogate preteklosti mesta Strasbourg se tu mešajo različne kulture in se tudi združujejo, kar želimo s tem projektom še bolj izpostaviti.
Keywords: Strasbourg, kulturni center, kino na prostem, muzej za sodobne umetnike, kultura, arhitektura
Published in DKUM: 21.12.2022; Views: 351; Downloads: 128
Full text (59,67 MB) |
3. Muzeji in njihova vpetost v trajnostni turizem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAjda Benegalija, 2022, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu obravnavamo trajnostna načela in njihov vpliv oziroma pomembnosti pri delovanju dveh kulturnih ustanov s katerima smo sodelovali pri našem zaključnem delu – Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. V nalogi predstavljamo trajnostni turizem kot enega od pomembnejših oblik turizma in z njem povezana trajnostna načela na katerih le-ta temelji. Predstavili smo tudi pojem kulturnega turizma, ki se vedno bolj povezuje s trajnostnim poslovanjem kulturnih ustanov, kar smo raziskovali v našem zaključnem delu. S pomočjo raziskave literature na omenjenih področjih smo si zastavili teoretično osnovo naloge s katero smo si pomagali pri raziskovalnem delu. Osnova raziskovalnega dela zaključne naloge so fokusne skupine, ki smo jih izvedli v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, kjer smo raziskovali vključevanje trajnostnega turizma oziroma njegovih načel v omenjenih kulturnih ustanovah kot pomemben dejavnik za ohranjanje kulturne dediščine, ki jo predstavljata. Prav tako smo raziskovali njun razvoj na področju trajnosti. S pomočjo opravljene raziskave smo ugotovili, da se Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki zavedata pomena trajnosti za ohranjanje dediščine, saj pri svojem delovanju upoštevata vidike trajnosti in uporabljata oziroma se zavedata trajnostnih načel, ki jih opredeljuje trajnostni turizem. Obe omenjeni ustanovi si prizadevata za ohranjanje dediščine in ohranitev stavbe/prostora kjer delujeta za prihodnje generacije obiskovalcev, kar je tudi namen trajnostnega turizma.
Keywords: Trajnostna načela, ohranjanje dediščine, kulturni turizem, Posavski muzej Brežice, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.
Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 265; Downloads: 37
Full text (1,41 MB) |
4. Literarni turizem v občini Vrhnika: primer Ivana Cankarja : primer Ivana CankarjaDavid Boršo, 2021, undergraduate thesis Abstract: V našem diplomskem delu predstavljamo literarni turizem v občini Vrhnika, ki se nanaša na slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Občina Vrhnika se nahaja v neposredni bližini glavnega mesta Ljubljane in predstavlja suburbanizirano območje ljubljanske regije, zato ima velik potencial za razvoj turizma zaradi potencialnih dnevnih migracij turistov v občino iz Ljubljane. Občina je bogata z naravnimi in kulturnimi danostmi, ki se v različnih nivojih že vključujejo v turistično ponudbo. Posebno vlogo v občini Vrhnika ima literarni turizem, ki po svojih karakteristikah spada pod vejo kulturnega turizma. V diplomskem delu smo ugotovili, da glavno turistično ponudbo občine ravno predstavlja literarna ponudba Ivana Cankarja. Ivan Cankar namreč velja za največjega slovenskega pisatelja, rodil pa se je ravno Na klancu na Vrhniki. Obravnavana področja smo raziskali in analizirali s pomočjo sekundarnih virov in metodo kompilacije. Za boljši vpogled v obravnavano tematiko smo opravili intervjuje s strokovnimi turističnimi in kulturnimi deležniki, ki delujejo v občini Vrhnika. Ena izmed naših ključnih ugotovitev je, da je kljub bogati turistični vključenosti Cankarja na Vrhniki še veliko manevrskega prostora za izboljšanje. Med glavnimi predlogi za nadaljnji razvoj literarnega turizma smo med drugim izpostavili razvoj atraktivne turistične ponudbe, ki bi zadovoljevala več ciljnih skupin.
Keywords: literarni turizem, Ivan Cankar, kulturni turizem, občina Vrhnika
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 520; Downloads: 76
Full text (3,15 MB) |
5. Raba in pomen razglednic v dobi digitalnih medijevPatricija Zorič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Razglednice so že več kot 100 let pomemben medij komuniciranja v turizmu. Nekoč je bila njihova glavna vloga predvsem komunikacijska, v dobi digitalnih medijev pa se krepi vloga kulturnega rituala oz. vzdrževanja odnosov. V našem zaključnem delu smo v teoretičnem delu raziskali zgodovino in razvoj razglednic, vlogo, ki jo ima v odnosu med pošiljateljem in prejemnikom ter kulturni ritual, ki ga pošiljanje razglednic predstavlja. Predstavili smo razglednico kot medij in njihovo rabo v dobi digitalnih medijev ter pomen razglednic za turizem, predvsem podobo turistične destinacije. Namen naše raziskave je bil pojasniti, kakšen imamo odnos do razglednic v slovenskem kulturnem okolju in njihovo rabo v sodobnem času digitalnih medijev. V ta namen smo v prvem delu izvedli eksplorativno kvalitativno raziskavo s pomočjo fokusnih skupin, v drugem delu pa smo predpostavljene hipoteze preverjali z anketo, v kateri je sodelovalo 381 oseb. Ugotovili smo, da med respondenti raba razglednic v dobi digitalnih medijev sicer res upada, da sta se pa zato njihov simbolni pomen in vrednost precej zvišala. Več razglednic prejmejo in pošiljajo starejše generacije, medtem ko so med mlajšimi za deljenje turistične izkušnje bolj priljubljeni digitalni mediji, predvsem družbena omrežja. Pošiljanje razglednic pomeni v današnjem času pomemben kulturni ritual, ki ga je potrebno ceniti in ohranjati.
Keywords: razglednica, digitalni mediji, kulturni ritual, komunikacija, deljenje turistične izkušnje
Published in DKUM: 09.12.2021; Views: 535; Downloads: 70
Full text (1,47 MB) |
6. Korelacija med kulturnim kapitalom in učenjem tujega jezika angleščineJerneja Breznik, 2021, master's thesis Abstract: V zaključnem magistrskem delu je obravnavana korelacija med kulturnim kapitalom in učenjem tujega jezika angleščine. Naloga vsebuje dva sestavna dela. Prvi se ukvarja s teoretičnim ozadjem vezanim na koncept kulturnega kapitala. Poleg tega je poudarek na učenju angleškega jezika ter drugih faktorjih, ki poleg kulturnega kapitala vplivajo na uspešno osvajanje tujega jezika Angleščine. Drugi sestavni del obsega predstavitev ter interpretacijo rezultatov praktičnega dela. Slednji sloni na analizi rezultatov ankete, ki je bila izvedena v okviru pouka angleščine pri učencih 7., 8., in 9. razreda osnovne šole. Primarni cilj zaključnega dela je ugotoviti, ali med kulturnim kapitalom in učenjem angleškega jezika obstaja pozitivna korelacija. Na podlagi številnih obstoječih raziskav iz področja kulturnega kapitala v povezavi z izobraževanjem predvidevamo, da pozitivna korelacija obstaja. Kljub številnim raziskavam o vplivu kulturnega kapitala na uspeh v izobraževanju še doslej ni bilo študije, ki bi se podrobneje ukvarjala med povezavo kulturnega kapitala v povezavi z učenjem tujega jezika. Cilj je ugotoviti, kako močna je ta povezava ter ali se razlikuje od splošne povezave med kulturnim kapitalom in šolskim uspehom.
Keywords: Bourdieu, kulturni kapital, angleščina, tuji jeziki, izobraževanje
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 633; Downloads: 16 |
7. Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitalaNina Simonič, 2021, master's thesis Abstract: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Keywords: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Published in DKUM: 26.04.2021; Views: 768; Downloads: 123
Full text (1,58 MB) |
8. Idejna zasnova kulturnega centra v Pragi : magistrsko deloDavid Obrovnik, 2021, master's thesis Abstract: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po vzpostavitvi ponovne povezave med dvema postindustrijskima območjema v Pragi, in sicer za območje Holešovic na severnem bregu ter območje Karlína na južnem bregu reke Vltave. Ta problem delno že rešuje nov občinski prostorski plan Prage, ki načrtuje izgradnjo novega mosta – Rohanský most, ki bi omogočal prometno povezavo, izgradnjo nove stanovanjske soseske na območju Rohanskega ostrova in ureditev nabrežja Vltave z novim zelenim parkom. Projektna naloga se osredotoča na zasnovo novega kulturnega centra in njegovega vplivnega območja, ki bi območju vrnil življenje in predstavljal središčni center oziroma »kulturni most« med obema okrožjema, za učinkovito in kakovostno preživljanje prostega časa. Objekt je definiran kot središče sodobne in urbane ustvarjalnosti v Pragi, namenjeno glasbenim, plesnim, gledališkim, eksperimentalnim, debatnim, literarnim in drugim dogodkom. Mešanje različnih umetniških sektorjev bo pripomoglo k večjemu medgeneracijskemu srečevanju in druženju. Idejna zasnova novega centra kulture predvidi tudi ureditev njegovega ožjega vplivnega območja – otoški park in rečno nabrežje reke Vltave.
Keywords: Praga, kulturni center, urbani park, Vltava, kultura, arhitektura
Published in DKUM: 12.03.2021; Views: 1090; Downloads: 567
Full text (77,38 MB) |
9. VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOVSabina Matekovič, 2011, master's thesis Abstract: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Keywords: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 599; Downloads: 43
Full text (1,12 MB) |
10. Vključevanje kulturnih institucij v turistično ponudbo občine Brežice na primeru Posavskega muzeja BrežiceAnja Kraševec, 2020, undergraduate thesis Abstract: Kultura in dediščina sta pomembni soustvarjalki turistične ponudbe vsake destinacije. Na njunih temeljih se je razvila posebna vrsta turizma – kulturni turizem. Kulturni turizem je po besedah WTO najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi. Njegov potencial za razvoj smo opazili tudi v občini Brežice. S spodbujanjem sodelovanja med različnimi akterji s področja turizma v občini in z ustreznim in strokovnim vodstvom, ki bi težilo k ustvarjanju kulturnih doživetjih, bo lahko občina Brežice v prihodnosti postala konkurenčna vodilnim slovenskim destinacijam kulturnega turizma. Pomembni deležniki pri njegovem razvoju so kulturne institucije, ki so ključni oblikovalci kulturnih produktov v občini. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljamo kulturni turizem kot pomembno zvrst turizma, predstavljamo povezavo med kulturo in turizmom ter opredelimo kulturne institucije kot nosilce ponudbe kulturnega turizma. Podrobneje smo predstavili turistično ponudbo občine Brežic in vlogo Posavskega muzeja Brežice kot ključnega deležnika kulturnega turizma občine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki na področju turizma in kulture v občini Brežice. Na podlagi odgovorov smo podali predloge za boljše vključevanje kulturnih institucij in ponudnikov kulturno-turističnih produktov v turistično ponudbo občine ter oblikovali turistični produkt, katerega rdeča nit je kulturni turizem.
Keywords: kulturni turizem, kulturne institucije, občina Brežice, Posavski muzej Brežice, vključevanje
Published in DKUM: 04.12.2020; Views: 836; Downloads: 113
Full text (2,15 MB) |
