Search the digital library catalog

Abstract: Ukvarjali se bomo z družinskimi podjetji iz Republike Srbije, ki širijo svoje poslovanje na mednarodni trg. Zanimajo nas družinska podjetja, njihove družinske vrednote in izkušnje pri poslovanju na mednarodnem trgu. Na podlagi njihovih izkušenj, mnenj in stališč bomo dobili vpogled v to, kako razvijajo svoje poslovanje. Cilj je odkriti družinske vrednote, ki jih gojijo omenjena družinska podjetja, da bi bolje razumeli njihov način dela, položaj na mednarodnem trgu in konkurenčne prednosti, ki jih izpostavljajo. V teoretičnem delu bomo pojasnili pojme, kot sta družinski posel in trg, na katerem poslujejo družinska podjetja, da bi razumeli njihove osnovne značilnosti in posebnosti poslovanja. Nato bomo raziskali proces internacionalizacije družinskih podjetij, motive, prednosti in slabosti samega procesa internacionalizacije, pa tudi izzive, s katerimi se družinska podjetja lahko srečujejo. Prav tako bomo opredelili družinske vrednote, da bi razumeli njihov pomen in vpliv na poslovanje. Poslovanje družinskih podjetij iz Srbije na mednarodnem trgu smo raziskali s pomočjo strukturiranega intervjuja odprtega tipa. V empiričnem delu so prikazani odgovori na intervjuje, ki smo jih izvedli z lastniki in člani družinskih podjetij. Združili smo njihove izkušnje, razmišljanja in stališča ter ugotovili, da se srečujejo z različnimi izzivi pri poslovanju na mednarodnem trgu, kot so plačilna tveganja, pomanjkanje ustreznega obratnega kapitala in jezikovne ovire. Obstoječi stereotipi o družinskih podjetjih, ki poslujejo na mednarodnem trgu zgolj zato, ker prihajajo iz Srbije, so lahko izzivalni in zato dovolj močan motivator za dokazovanje in vztrajnost. Intervjuvana podjetja so podala nasvete za potencialno poslovanje na mednarodnem trgu drugih družinskih podjetij, ki temeljijo na vztrajnosti, doslednosti in poštenosti. S tem raziskovanjem pridobimo vpogled v izzive, s katerimi se družinska podjetja srečujejo, in smernice za tiste, ki bi se pogumno odločili za širjenje poslovanja na mednarodni trg. Delo lahko služi kot ideja za nadaljnje raziskovanje poslovnih tveganj na mednarodnem trgu in metod, ki bi lahko potencialno zmanjšale tveganja in stabilizirale poslovanje.
Keywords: družinska podjetja, mednarodni trg, družinske vrednote, kulturne razlike, poslovni izzivi.
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,40 MB)

Abstract: Obravnavali bomo temo upravljanja raznolikosti zaposlenih v multinacionalnem kolektivu velikega in znanega slovenskega podjetja. Zanima nas, kako vodje ekip ravnajo s svojimi podrejenimi, ki pogosto prihajajo iz tujine – večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik – in med katerimi lahko zaradi nacionalne in verske raznolikosti zlahka pride do konfliktov, zlasti glede na krvavi izid jugoslovanske krize v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Naš cilj je odkriti, kako psihološke značilnosti vodij timov vplivajo na uspešno prilagajanje stilov upravljanja raznolikosti zaposlenih, ki prihajajo iz različnih in pogosto nasprotujočih si kulturnih, nacionalnih in verskih okolij; in izhajamo iz predpostavke, da visoka stopnja zavedanja medsebojnih razlik, razvita čustvena inteligenca in samozavedanje pozitivno vplivajo na upravljanje raznolikosti. Za dokaz zgornje predpostavke smo postavili tri hipoteze, ki se nanašajo na stopnjo zavedanja raznolikosti, čustveno inteligenco in stopnjo samozavedanja vodij timov pri vodenju multikulturnih in multinacionalnih timov. Metodološki postopek temelji na metodah deskripcije in kompilacije. Najprej bomo predstavili in pojasnili koncepte različnosti, vodij, vodenja, stila vodenja (managementa), ki bodo predstavljali osnovo za razumevanje delovnih nalog vodij timov in odgovornosti, ki jih imajo. Teoretični podlagi bomo dodali empirični del raziskave, vsebovan v anketnem vprašalniku, ki smo ga posredovali vodjem ekip v našem podjetju. Vprašalnik je bil sestavljen tako, da diskretno in indiskretno ocenjuje psihološke značilnosti vodij timov v podjetju ter nam pomaga videti povezavo med stopnjo (samo)zavedanja in čustvene inteligence na eni strani ter sposobnostjo prilagajanja stilov vodenja na drugi. IV Rezultati raziskave so pokazali, da dejansko obstaja pozitivna korelacija med navedenimi psihološkimi značilnostmi vodij timov in njihovo sposobnostjo prilagajanja stilov vodenja večkulturnim, tj. večnacionalnim in večverskim skupinam. Takšni rezultati se zdijo spodbudni ne le za organizacije, katerih kolektivi so večnacionalni, temveč tudi za družbo kot celoto, zunaj delovnega okolja, saj obstaja realna možnost, da pripadniki sicer konfliktnih kultur skladno živijo v skupnosti, ki spoštuje in neguje njihove razlike, hkrati pa preventivno vpliva na vsako možnost nesoglasij.
Keywords: upravljanje z raznolikostjo, nacionalne, verske in kulturne razlike, zavest, samozavedanje, čustvena inteligenca, slogi upravljanja
Published in DKUM: 09.10.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,70 MB)

Abstract: Ikea, švedska multinacionalka, ustvarjena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, danes velja za največjega svetovnega trgovca s pohištvom. Po obetavnih začetkih je podjetje sledilo tradicionalnemu vzorcu internacionalizacije, najprej širitev v sosednje države s podobnim jezikom, kasneje pa na druge, bolj oddaljene in eksotične trge. Podjetje se je sprva osredotočilo na iskanje lokacij v Skandinaviji, nato drugje v Evropi. Težnje po širitvi so podjetje kmalu pripeljale na kitajski trg. Kitajski, kot državi z največ prebivalci na svetu, nikoli ne primanjkuje kupne moči, zato je za podjetje Ikea veliko obetala. Podjetje Ikea je na kitajski trg vstopilo leta 1998, z odprtjem trgovine v Šanghaju. Čeprav so se v podjetju Ikea dobro pripravili za vstop na kitajski trg, se kljub temu niso mogli izogniti nekaterim nenačrtovanim izidom. Ker sta kitajski in evropski trg, kjer je podjetje nabiralo predhodne izkušnje, precej oddaljena, so se v podjetju kmalu začeli srečevati s težavami, ki so izhajale iz nezadostnega poznavanja različnih kultur. V skladu z obravnavo Ghamewatovega CAGE koncepta tako velja, da sta evropski in kitajski trg bolj oddaljena kot npr. posamezne države znotraj evropskega trga, iz česar posledično izhajajo tudi večje razlike na kulturološkem, administrativnem, geografskem ter ekonomskem področju. Podjetje za širitev na mednarodne trge uporablja standardiziran koncept, nanašajoč se na trgovine s prodajo pohištva in dodatkov, lociranih na zelo podobnih mestih, s poudarkom na ceni, ploščatih paketih ter samosestavljanju. Vendar pa zaključki različnih študij pogosto pričajo o prilagoditvi različnim nacionalnim trgom. Tako se je zgodilo tudi v primeru vstopa podjetja Ikea na kitajski trg. Začetno oviro so predstavljale cene, ki so bile za kitajski trg previsoke. V primerjavi z evropskim trgom, kjer so cene Ikeinega pohištva ugodne, pohištvo pa dostopno široki množici potrošnikov, so si ga na kitajskem trgu lahko privoščili le redki. Podjetje je takoj začelo z drastičnim zniževanjem cen. Kitajci, zaradi poceni delovne sile, niso sprejeli koncepta samosestavljanja pohištva. V Evropi je ta koncept priljubljen, saj se kupci zavedajo, da njihovo prispevanje k sestavi pohištva zniža njihovo ceno. Zaradi dostopnosti z avtomobilom se trgovine v Evropi nahajajo na obrobjih mest, na Kitajskem pa se zaradi pretežne uporabe javnega prevoza trgovine nahajajo na mestih, ki so povezana z železniškim in s podzemnim omrežjem. Podjetje je znano po svojem katalogu, ki ga že vrsto desetletij pošilja na domove obiskovalcev. Na kitajskem trgu se je izkazalo, da katalog ni najbolj primerna rešitev oglaševanja podjetja, saj kitajskim konkurentom nudi vse potrebne informacije (materiali, dimenzije …) za posnemanje, kitajska zakonodaja pa je prešibka, da bi to preprečila. Razlike se pojavljajo tudi v načinu nakupovanja. V Evropi obiščemo trgovine, ko kaj potrebujemo, na Kitajskem pa se obiskovalci trgovin želijo sprostiti v prijetnem okolju, družiti s prijatelji v restavracijah in si odpočiti na razstavljenem pohištvu – precej manj nakupujejo, vendar trgovine obiščejo veliko pogosteje kot kjer koli drugod po svetu. Zaradi specifičnosti trgov bo ponekod vselej potrebnega več časa in znanja za njihovo osvojitev. Tako se je tudi Ikea na kitajskem trgu marsičesa naučila in mnoge izmed teh lekcij bodo pomembno prispevale k nadaljnji širitvi podjetja.
Keywords: Ikea, kultura, kulturne razlike, trženje, Ghamewatov koncept, evropski trg, kitajski trg.
Published in DKUM: 05.07.2021; Views: 1234; Downloads: 122
Full text (1,80 MB)

Abstract: Področje raziskovanja v diplomskem projektu so izzivi mednarodnega poslovnega komuniciranja. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo opredelili pojma komuniciranja in poslovnega komuniciranja, tok procesa komunikacije, vpliv kulture podjetja na dinamiko in način komuniciranja ter vpliv kulturnih razlik na komuniciranje, v empiričnem delu pa smo na osnovi zbranih primarnih podatkov analizirali izzive, s katerimi se v mednarodnem poslovnem komuniciranju srečuje izbrano podjetje. Namen tega diplomskega projekta je sintetizirati bistvene vidike v poslovni komunikaciji, s poudarkom na mednarodni poslovni komunikaciji ter prepoznati morebitne izzive podjetij na tem področju. Med ključne cilje diplomskega projekta spadata proučitev procesov komuniciranja v izbranem velikem večnacionalnem podjetju in oblikovanje možnih predlogov za izboljšanje interne komunikacije v velikih večnacionalnih podjetjih.
Keywords: komuniciranje, poslovno komuniciranje, kultura podjetja, kulturne razlike, mednarodno poslovno komuniciranje.
Published in DKUM: 14.10.2020; Views: 1330; Downloads: 127
Full text (977,46 KB)

Abstract: Predmet raziskave so poslovna pogajanja s skandinavskimi partnerji. Predstavili smo faze procesa poslovnih pogajanj, pogajalske pristope, v smislu strategije, tehnik in taktik pogajanj, predstavili tudi kulturo, kot pomemben dejavnik uspešnosti pogajanj ter podrobneje predstavili vse štiri skandinavske države. Študija je nastala v okviru raziskave poslovnih pogajanj s skandinavskimi partnerji v srednje velikem slovenskem podjetju X, ki uspešno posluje na mednarodnih trgih, tudi na skandinavskih. Z rezultati smo poudarili pomembnost procesa priprav na poslovna pogajanja, ki predstavljajo 90% uspeha na pogajanjih ter poznavanje in razumevanje kulturnih razlik v poslovnem svetu. Nepoznavanje navad in običajev tujih poslovnih partnerjev lahko povzroči nesporazume, nelagodje, napačno usmerjenost in napačno interpretacijo sporočil, ki negativno vplivajo na rezultate pogajanj. Kultura posameznikov pa vpliva tudi na pogajalski slog oziroma način, kako se mednarodni pogajalci iz različni okolij obnašajo med pogajanji. Skandinavski slog pogajanj ne izstopa premočno, a ima vseeno posebnosti, katerih poznavanje pri pogajanjih prinese veliko prednost.
Keywords: poslovna pogajanja, pogajalski pristopi, kulturne razlike, skandinavski pogajalski slog
Published in DKUM: 09.03.2018; Views: 1582; Downloads: 130
Full text (1,50 MB)