| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 133
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Kulinarična dediščina Zasavja in njeno vključevanje v sodobno turistično ponudbo : magistrsko delo
Urška Senčar Hočevar, 2022, master's thesis

Abstract: Prehranjevanje večina ljudi pojmuje kot nekaj vsakdanjega, celo nepomembnega, a nujnega za preživetje, vendar sta lokalna hrana in njeno vključevanje v turistično ponudbo vse bolj sodoben trend turizma. Turist s hrano ne le poteši lakoto, ampak tudi zazna destinacijo, ki se predstavlja s hrano. Namen magistrskega dela je bil raziskati in opisati tradicionalno kulinarično dediščino Zasavja ter kako jo vključiti v sodobno turistično ponudbo. Pri raziskovanju smo uporabili več metod kvalitativnega raziskovanja, in sicer analizo strokovne in znanstvene literature, metodo deskripcije, metodo analize vsebine, terensko delo, delno strukturiran intervju. S kmečkimi gospodinjami, ki pripravljajo tradicionalne jedi v svojih gospodinjstvih in so vključene v društva podeželskih žena, z gostinci ter turističnimi ponudniki in zaposlenimi v turističnoinformacijskih centrih v vseh treh zasavskih občinah smo opravili delno strukturirane intervjuje, katerih analizo smo naredili z metodo kodiranja. Analiza je pokazala, da želijo intervjuvanci, ki se že vrsto let ukvarjajo s kulinarično dediščino, vključiti in zaščititi jedi pod skupno blagovno znamko, saj bi s tem dosegli večjo prepoznavnost in zaupanje pri uporabnikih, ki povprašujejo po zasavskih jedeh. Na podlagi naše raziskave smo ob koncu magistrskega dela predlagali konkretne predloge za boljšo vključenost kulinarične dediščine v turistično ponudbo Zasavja.
Keywords: Zasavje, kulturna dediščina, kulinarična dediščina, kulinarični turizem, blagovna znamka
Published in DKUM: 15.04.2022; Views: 102; Downloads: 14
.pdf Full text (3,47 MB)

2.
Prekmurski in porabski ljudski plesi, prilagojeni za otroške folklorne skupine : magistrsko delo
Martina Tratnjek, 2021, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili folklorno dejavnost in njene komponente kot zaključeno celoto. Posebno pozornost smo namenili otroškemu izročilu in pravilnemu posredovanju le-tega otrokom. Predstavili smo tudi zastopanost plesnega izročila v gradivih pri pouku glasbene umetnosti. V praktičnem delu smo pripravili video in bralno gradivo, ki bralca usmerja pri poučevanju prekmurskih in porabskih ljudskih plesov. V empiričnem delu smo želeli ovrednotiti praktični del magistrskega dela. Pomagali smo si s strokovnimi recenzijami strokovnjakov s področja folklorne dejavnosti - Mirka Ramovša in Adriane Gaberščik. Analiza strokovnih recenzij je pokazala, da je video in bralno gradivo ustrezno pripravljeno in uporabno za poučevanje na razredni stopnji osnovne šole.
Keywords: folklorna dejavnost, kulturna dediščina, otroška folklorna skupina, ljudski ples v osnovni šoli, Prekmurje in Porabje
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 235; Downloads: 51
.pdf Full text (4,56 MB)

3.
Projekt Gradovi Posavja : prihodnost je v digitalizaciji kulturne dediščine
Vita Petek, 2021

Abstract: Slovenija je bogata z raznoliko kulturno dediščino, ki je pomemben del turistične ponudbe naše države. Zavedati se je potrebno varstva kulturne dediščine in njenega ohranjanja za naslednje generacije. To lahko uspešno storimo tudi z njeno digitalizacijo, ki omogoči ohranjanje le te ter, da postane dostopna tudi izven meja Slovenije. Študenti Fakultete za turizem, Univerze v Mariboru, so v okviru predmeta Slovenska kulturna dediščina pripravili znanstveno monografijo. Na podlagi projekta Gradovi Posavja so snovali inovativne turistične produkte teh gradov s pomočjo digitalizacije. Študentje so po analizi dobrih praks nadgradili trenutno turistično ponudbo obravnavanih gradov.
Keywords: gradovi, Posvaje, kulturna dediščina, digitalizacija, turizem
Published in DKUM: 22.11.2021; Views: 182; Downloads: 42
.pdf Full text (7,96 MB)
This document has many files! More...

4.
Vključevanje kulturne dediščine v turistično ponudbo občine sevnica
Luka Gošek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali območje občine Sevnica in njeno turistično ponudbo v povezavi s kulturnim turizmom. Občina Sevnica se nahaja v Posavju in zajema 11 krajevnih skupnosti. V nalogi je predstavljen turizem na območju občine, njegova organiziranost ter aktualna turistična ponudba. Prav tako so predstavljeni elementi kulturne dediščine na destinaciji, ki so razdeljeni na premično, nepremično ter nesnovno dediščino in njihovo že aktivno vključevanje v turistično ponudbo. Opravljena je tudi primerjalna analiza turistične ponudbe z občino Ljubljana ter destinacijo Škofjeloško, s pomočjo katere so preko trendov v turizmu nato predstavljene tudi idejne zasnove za nove turistične produkte, ki vključujejo elemente kulturne dediščine.
Keywords: Kulturna dediščina, turizem, Sevnica
Published in DKUM: 18.11.2021; Views: 204; Downloads: 38
.pdf Full text (2,34 MB)

5.
Primeri dejavnosti izven učilnice za poučevanje vsebin kulturne dediščine za predšolske otroke in učence prvega triletja v občini slovenska bistrica : magistrsko delo
Kristina Lipoglav, 2021, master's thesis

Abstract: Pouk izven učilnice je eden izmed načinov, kjer otrok gradi svoje znanje preko lastne izkušnje. Otrok je v usvajanju znanja ves čas aktiven in z lastno aktivnostjo spoznava nekaj novega. Otrok spoznava novo znanje z vsemi čutili (vid, voh, okus, sluh). Pri takšnem načinu dela otrok pridobiva znanja na vseh področjih razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, psihomotoričnem …). Učenci so pri takšnem načinu bolj motivirani in imajo večjo željo po usvajanju nove snovi. Pri poučevanju izven učilnice se šola in učenci povezujejo z lokalnim okoljem, ga spoznavajo ter sprejemajo za svojega. Strinjamo se, da je takšen način poučevanja za učitelja zahtevnejši, prav tako je potrebne več priprave. Na izvajanje pouka izven učilnice vplivajo nepričakovani dejavniki (zaprtje ustanove, slabo vreme …), zato mora biti učitelj dobro organiziran in prilagodljiv novim situacijam. Namen magistrske naloge je predstaviti kulturno dediščino v Slovenski Bistrici in oblikovati dejavnosti izven učilnice, ki bi jih lahko izvajali pri poučevanju vsebin kulturne dediščine. Načrtovali smo dejavnosti za predšolske otroke in dejavnosti za otroke prvega razreda devetletne osnovne šole, ki se lahko izvajajo neposredno na prostoru kulturne dediščine. Dejavnosti smo oblikovali za štiri lokacije, na katerih učenci spoznavajo kulturno dediščino domačega kraja.
Keywords: Kulturna dediščina, pouk izven učilnice, predšolski otroci, učenci prve triade, Slovenska Bistrica
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 179; Downloads: 38
.pdf Full text (2,85 MB)

6.
Prikaz kulturnih dediščin s pomočjo holograma : zaključno delo
Tomaž Kralj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času srečamo računalništvo v najrazličnejših strokovnih vedah, ne pa toliko v muzejih, kjer srečamo največ kulture in zgodovine v različnih oblikah, kot so makete, modeli, artefakti, slike, kulturna dediščina, eksponati. Cilj diplomske naloge je predstaviti različne fotorealistične makete, modele ali eksponate s pomočjo 3D računalniške grafike in holografske tehnologije.
Keywords: računalniška grafika, 3D objekti, kulturna dediščina, hologram
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 189; Downloads: 28
.pdf Full text (1,88 MB)

7.
Predlog sanacije stanovanjskega objekta na Hrvatskem trgu 1 v Ljubljani
Nejc Časar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Predmet obravnave diplomskega dela je stanovanjski objekt zgrajen leta 1860 z nahajališčem v občini Ljubljana, natančneje na Hrvatskem trgu 1. Po analizi obstoječega stanja objekta je na podlagi preučene literature predstavljen sanacijski ukrep za odpravo poškodb, ki so posledica dotrajanosti objekta. Vsi predlogi za sanacijska dela so izvedeni v skladu z kulturnovarstvenimi pogoji ki jih je izdala območna enota Ljubljana.
Keywords: Gradbeništvo, sanacija, kulturna dediščina, fasada, kapilarni dvig
Published in DKUM: 04.10.2021; Views: 350; Downloads: 62
.pdf Full text (6,36 MB)

8.
Vključenost lokalnega okolja v obravnavo vsebin kulturne dediščine na razredni stopnji
Laura Anderlič, 2021, master's thesis

Abstract: Kulturna dediščina predstavlja pomemben del našega življenja. V magistrski nalogi je predstavljen vpogled v sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem oziroma pripadniki starejše generacije glede vsebin kulturne dediščine. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Teoretični del magistrske naloge zajema izbrane vsebine in nekatere znanstvene ugotovitve o kulturni dediščini, poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah in vključevanju lokalnega okolja v poučevanje teh vsebin. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili stališča in mnenja pripadnikov starejše generacije o poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah. Zanimalo nas je, kako opredeljujejo kulturno dediščino, kakšen odnos imajo do nje ter njihovo vključevanje v prenašanje kulturne dediščine domačim. Večina pripadnikov starejše generacije meni, da je v osnovnih šolah v Sloveniji premalo poučevanja in vpletanja vsebin kulturne dediščine v pouk in da imajo učitelji in učenci radi vsebine, ki so povezane s kulturno dediščino. Ugotovili smo, da je pri otrocih pomembno spodbujati zavest o kulturni dediščini. Večina pripadnikov starejše generacije prenaša kulturno dediščino svojim potomcem, zelo malo pa se le-ta prenaša na način sodelovanja z osnovnimi šolami in društvi. Ob besedni zvezi kulturna dediščina se anketirani najprej spomnijo na materialne stvari, pomeni pa jim vrednoto, ohranjanje in domovinsko zavest.
Keywords: kulturna dediščina, lokalno okolje, osnovna šola, didaktika, družboslovje
Published in DKUM: 03.08.2021; Views: 414; Downloads: 78
.pdf Full text (1,23 MB)

9.
Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzeja
Polona Gojkovič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju. V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Keywords: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Published in DKUM: 05.02.2021; Views: 393; Downloads: 68
.pdf Full text (1,62 MB)

10.
GRADOVI NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM SKOZI ČAS IN PROBLEM IZGINJANJA KULTURNE DEDIŠČINE NA PRIMERU FALSKEGA GRADU
Maja Hostnikar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska seminarska naloga nosi naslov Gradovi na slovenskem Štajerskem skozi čas in problem izginjanja kulturne dediščine na primeru falskega gradu. Razdelila sem jo na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, sem se lotila gradov, večjih in manjših na območju slovenske Štajerske oziroma v SV Sloveniji. V tem delu lahko spremljamo, kaj se je z gradovi dogajalo v preteklosti, takrat, ko so bili na vrhuncu svojega razcveta, ko so delovali kot vojaške utrdbe in kot najpomembnejše gospodarsko, upravno, kulturno in socialno središče nekega kraja ali mesta. Okoli njih ali pod njimi so nastajala naša mesta, kraji, vasi. Gradovi so v svoji preteklosti usmerjali in določali življenje ljudi, ki so živeli na njem ali v njegovi okolici. Število gradov se je večalo, stavbe so dograjevali in opremljali v duhu tistega časa, tako so danes tisti, ki so se ohranili, pomemben vir preteklosti mnogim zgodovinarjem in drugim raziskovalcem. Na samem začetku se dotaknem tudi lastništva gradov in namena njihove uporabe v zgodovini. Žal pa skozi nadaljnja poglavja lahko spremljamo žalostno pot teh nekdaj veličastnih stavb. V naslednjih poglavjih se lotevam tematike, kaj se je z gradovi zgodilo skozi čas, poskušam odgovoriti na vprašanje, kaj je povzročilo njihov propad, uničenje in pri nekaterih tudi popoln zaton v pozabo. O gradovih v zadnjih stoletjih ni veliko podatkov. Za čas od nekje 17. do 20. stoletja so podatki bistveno bolj skopi kot za čas zgodnjega srednjega veka. Podatki postanejo nekoliko bolj zgovorni znova okoli leta 1945, po drugi svetovni vojni. V nadaljevanju pa sem se odločila nekoliko pobliže predstaviti tudi grad v moji neposredni bližini, grad Fala. Po pogovoru z sokrajani sem ugotovila, da grad zelo slabo poznajo, tako njegovo preteklost, kot sedanjost. Sama menim, da je to narobe, zato sem se odločila, da s tem delom nekako s podatki v strnjeni obliki nekoliko približam grad tistim, ki bi jih morebiti zanimal, a niso vedeli, kje bi podatke dobili. Dejansko sem črpala podatke iz zelo različnih sekundarnih virov, jih dopolnjevala in usklajevala, saj je o gradu Fala malo napisanega. Sploh za čas od 15. stoletja dalje. Grad pa tudi danes še vedno, kljub temu, da se obnavlja, oživlja z raznimi vsebinami, ki jih predstavljam v poglavju Grad Fala danes, nekako ne najde poti do tukajšnjih ljudi ali bolje rečeno oni do njega. In morda bo moje delo nekoliko pomagalo tudi tukaj. Grad Fala je skozi zgodovino skoraj propadel, v 20. stoletju ga je zob časa že precej načel, kar zadeva zidove, tla, strope, streho, omete. Nov lastnik se zadnjih pet let trudi z obnovo, vendar se mu tukaj na pot postavlja veliko ovir in vprašanje je, kako se bo pot gradu nadaljevala. Moj namen je, da poudarim pomen kulturne dediščine za narod. Temu sem se posvečala tudi v empiričnem delu diplomske seminarske naloge. Tukaj sem najprej izvedla intervju z lastnikom gradu Fala, Milanom Slavičem, kjer sva se osredotočila zlasti na načrte, ki jih ima z gradom, na njegov pogled na grad in pomen le-tega za okoliške prebivalce. Spregovorila pa sva tudi o težavah, s katerimi se sooča pri obnovi. Tukaj ni mogel mimo Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, ki žal deluje po predpisih, ki večkrat zavirajo, kot pa spodbujajo obnovo naših kulturnih spomenikov. Njihove zahteve po navadi terjajo velike finančne vložke v papirje, medtem ko bi ta denar lahko šel že za samo delo na gradu. Drugi del empiričnega dela diplomske seminarske pa sem posvetila anketnemu vprašalniku, izvedenemu med okoliškimi prebivalci gradu Fala. Tukaj me je zanimal predvsem odnos ljudi do gradu in nasploh do naše kulturne dediščine. Kaj jim pravzaprav pomeni, je po njihovem mnenju smiselno ohranjati te materialne ostanke, ki nam jih je zapustila preteklost, in če da, zakaj. Z analizo tega vprašalnika bom tudi potrdila ali pa zavrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila na začetku naloge.
Keywords: Gradovi, Grad Fala, kulturna dediščina.
Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 402; Downloads: 68
.pdf Full text (3,40 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica