Search the digital library catalog

Abstract: Tema te magistrske naloge se osredotoča na prenos podjetja na zaposlene ter njegov vpliv na vrednost podjetja. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem okolju postaja delavsko lastništvo vse bolj relevantno, saj prinaša številne prednosti tako za zaposlene kot za podjetje kot celoto. V nalogi smo obravnavali ključne probleme, povezane s prenosom lastništva in raziskovali, kako ta proces vpliva na zaposlene ter na vrednost podjetja pred in po implementaciji delavskega lastništva. Osredotočili smo se na vprašanja motivacije, pripadnosti in zavzetosti zaposlenih, ki so ključni dejavniki za uspešno delovanje podjetja. V našem raziskovalnem delu smo preučili mnenja domačih in tujih avtorjev o vplivih lastništva zaposlenih na poslovanje, pri čemer smo analizirali domače podjetje pred in po uvedbi delavskega lastništva. Spoznali smo delovanje in poslovanje podjetja, analizirali in opisali njegovo okolje, zbrali potrebne podatke za ocenitev vrednosti podjetja in pripravili poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja. V magistrskem delu smo ocenili vrednost podjetja na podlagi podatkov iz obdobja 2001– 2005. Rezultati analize so pokazali, da bi bila pričakovana rast podjetja nižja od dejanske. Večji razlog za odstopanje je notranje lastništvo, ki je imelo pomembno vlogo pri oblikovanju strategije in poslovnih odločitev podjetja. Ugotovitve magistrskega dela prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva lastniške strukture na vrednost podjetja ter poudarjajo pomen notranjih deležnikov pri dolgoročni uspešnosti podjetja.
Keywords: lastništvo zaposlenih, pridobivanje delnic, motivacija, organizacijska kultura, socialno podjetništvo, vrednost podjetja
Published in DKUM: 22.05.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (2,16 MB)

Abstract: V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, postaja razvoj digitalne organizacijske kulture ključnega pomena za uspešnost in konkurenčnost organizacij. Prilagodljivost, inovativnost, sodelovanje, zadovoljstvo zaposlenih, krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje poslovnih rezultatov so le nekateri izmed pozitivnih vplivov digitalne kulture. Organizacije, ki se zavedajo teh prednosti in vlagajo v razvoj digitalne kulture, bodo bolje pripravljene na izzive prihodnosti in bodo lahko uspešno konkurirale na globalnem trgu. Vlaganje v digitalno kulturo je tako strateška naložba, ki prinaša dolgoročne koristi za organizacijo in njene zaposlene. Magistrsko delo obravnava izjemno aktualno temo oblikovanja digitalne organizacijske kulture v sodobnih podjetjih. V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne transformacije se veliko organizacij sooča z izzivom, kako se prilagoditi novim razmeram, ohraniti konkurenčnost in spodbuditi inovacije. Problem, ki ga raziskava naslavlja, je pomanjkanje zavedanja o pomembnosti digitalne kulture in posledic, ki jih ima neupoštevanje teh trendov za rast in razvoj podjetij. Predmet obdelave v magistrskem delu je analiza, kako digitalna organizacijska kultura vpliva na delovanje organizacij ter kako ta vpliva na inovativnost in ustvarjalnost. Ravno tako preučujemo vlogo vodstva pri oblikovanju le-te. V ta namen smo se osredotočili na različne vidike organizacijske kulture, njen zgodovinski razvoj, tipologije, dejavnike, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter izzive in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri njenem upravljanju. Posebno pozornost smo namenili vplivu digitalizacije na organizacijsko kulturo, opredelitvi pojma digitalizacije, njenemu razvoju ter pomenu v sodobni družbi. V povezavi z digitalizacijo smo tako opredelili nastanek nove digitalne organizacijske kulture. Predstavili smo tudi uspešne poslovne prakse iz tujine, ki delujejo v sklopu digitalne organizacijske kulture. V empiričnem delu smo teoretične ugotovitve podkrepili s študijo primera slovenskega podjetja Intera d.o.o., ki je primer podjetja z izrazito digitalno organizacijsko kulturo. Intervjuji z vodstvom in dvema zaposlenima so razkrili, kako pomembno je vodenje pri oblikovanju in vzdrževanju digitalne kulture. Ugotovili smo, da ustvarjalno delovno okolje, ki ga podpira digitalna kultura, bistveno prispeva k večji stopnji inovativnosti in konkurenčnosti podjetja. Dobljeni rezultati kažejo, da je prehod na digitalno organizacijsko kulturo nujen za uspešno delovanje podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Digitalna kultura, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in aktivni uporabi novih tehnologij, omogoča podjetjem, da se hitreje prilagajajo tehnološkim spremembam in učinkoviteje odgovarjajo na tržne izzive. Poleg tega spodbuja kreativnost in inovacije, kar dodatno povečuje konkurenčnost podjetij. Ugotovili smo torej, da brez aktivne vloge in predanosti vodstva ni mogoče uspešno vzpostaviti digitalne organizacijske kulture. Vodstvo mora spodbujati spremembe, ustvarjati odprto in sodelovalno delovno okolje ter vključevati nove tehnologije v vsakodnevne procese. Prav tako je ustvarjalno delovno okolje identificirano kot pomemben gradnik digitalne organizacijske kulture, ki podpira inovacije. Podjetje Intera d.o.o. je primer dobre prakse, ki dokazuje, kako digitalna kultura lahko pozitivno vpliva na uspešnost in rast podjetja. Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da digitalna organizacijska kultura ni le trend, temveč nuja za sodobna podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in inovativna. S tem magistrskim delom smo prispevali k boljšemu razumevanju pomembnosti digitalne kulture in podali smernice, kako jo uspešno oblikovati in vzdrževati, kar je ključno za dolgoročni uspeh podjetij v digitalni dobi.
Keywords: organizacijska kultura, digitalizacija, digitalna organizacijska kultura, sodobni čas, tehnološka podjetja, informacijska tehnologija, konkurenčnost, inovativnost.
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 102; Downloads: 145
Full text (2,24 MB)

Abstract: Podjetja se v današnjih nepredvidljivih tržnih razmerah ne morejo zanašati zgolj na učinkovitost izvajanja temeljne dejavnosti, temveč je ključnega pomena zavedanje o pomembnosti kulture, etike in verodostojnosti v podjetju. Podjetje se mora pri svojem poslovanju zavedati dejavnikov uveljavljanja verodostojnosti, saj imajo vpliv na uspešnost podjetja kot tudi na njegov nadaljnji razvoj. V tem magistrskem delu se osredotočamo na proučevanje vpliva kulture, etike in verodostojnosti na podjetje EDEX, d. o. o., družinsko mikro podjetje, ki se ukvarja s prodajo oblačil in obutve na drobno ter ima osem zaposlenih. V teoretičnem delu magistrskega dela podrobneje predstavimo teoretična izhodišča izbrane tematike. Usmerimo se na pojasnitev pojmov kultura, etika, verodostojnost in uspešnost podjetja. Predstavljana teoretična izhodišča predstavljajo pomembno osnovo za nadaljnje raziskovanje na praktičnem primeru izbranega podjetja. V empiričnem delu raziskujemo vpliv dejavnikov za uveljavljanje verodostojnosti na podjetje EDEX, d. o. o. Pred opravljeno raziskavo so zbrane osnovne informacije o proučevanem podjetju, kjer je predstavljena sestava podjetja, vodenje in zaposlei ter finančna slika podjetja. Raziskava je izvedena v treh sklopih, kjer je podrobneje raziskana prisotnost etičnih temeljnih vrednot, tip in moč kulture, etična klima podjetja ter prisotnost neformalnih in formalnih ukrepov za doseganje verodostojnosti podjetja EDEX, d. o. o. Raziskava je opravljena v razmiku dveh let, rezultati so zatem primerjani, podan je strukturiran predlog ukrepov za prihodnje poslovanje proučevanega podjetja. Ugotovljeno je, da se dobljeni rezultati ne razlikujejo bistveno v dveh opravljenih letih, se pa nakazuje pozitivni trend, ki pove, da se podjetje EDEX, d. o. o. na področju uveljavljanja verodostojnosti izboljšuje. Hkrati je ugotovljeno, da kultura, etika in verodostojnost posredno in neposredno vplivajo na uspešnost podjetja EDEX, d. o. o.
Keywords: kultura podjetja, etika podjetja, verodostojnost podjetja, uspešnost podjetja, MER model integralnega managementa.
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 691; Downloads: 210
Full text (3,10 MB)

Abstract: Področje raziskovanja v diplomskem projektu so izzivi mednarodnega poslovnega komuniciranja. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo opredelili pojma komuniciranja in poslovnega komuniciranja, tok procesa komunikacije, vpliv kulture podjetja na dinamiko in način komuniciranja ter vpliv kulturnih razlik na komuniciranje, v empiričnem delu pa smo na osnovi zbranih primarnih podatkov analizirali izzive, s katerimi se v mednarodnem poslovnem komuniciranju srečuje izbrano podjetje. Namen tega diplomskega projekta je sintetizirati bistvene vidike v poslovni komunikaciji, s poudarkom na mednarodni poslovni komunikaciji ter prepoznati morebitne izzive podjetij na tem področju. Med ključne cilje diplomskega projekta spadata proučitev procesov komuniciranja v izbranem velikem večnacionalnem podjetju in oblikovanje možnih predlogov za izboljšanje interne komunikacije v velikih večnacionalnih podjetjih.
Keywords: komuniciranje, poslovno komuniciranje, kultura podjetja, kulturne razlike, mednarodno poslovno komuniciranje.
Published in DKUM: 14.10.2020; Views: 1330; Downloads: 130
Full text (977,46 KB)

Abstract: V zadnjih dvajsetih letih smo bili priča številnim velikim prebojem na področju podjetništva. Veliko je namreč primerov visokotehnoloških podjetij, ki so v relativno kratkem časovnem obdobju prebila med najuspešnejša svetovna podjetja. Seveda se pri tem poraja logično vprašanje: kako se ta podjetja razlikujejo od ostalih, predvsem kakšne so razlike v njihovem upravljanju, kakšno organizacijsko kulturo gojijo in kdo so njihovi managerji. V magistrskem delu z vidika managementa proučujemo tri najuspešnejša tehnološka podjetja na svetu: Amazon, Apple in Google. V teoretičnih poglavjih magistrskega dela smo ugotovili, da se v različnih tipih organizacij pojavljajo različni načini vodenja organizacij, ki imajo svoje prednosti in slabosti. Podobno velja tudi za snovanje organizacijske kulture, ki prav tako pomembno zaznamuje delovanje vsake organizacije. Poleg omenjenega pa veliko vlogo v tem kontekstu igrajo tudi vrhnovni managerji, ki s svojimi osebnostnimi lastnosti in različnimi stili vodenja vplivajo na norme in vrednote v organizaciji. Skozi študijo primerov najuspešnejših tehnoloških podjetij smo ugotovili, da imajo z vidika managementa in organizacijske kulture veliko skupnega, še posebej ko govorimo o komponentah za katere smo v teoretičnem delu ugotovili, da najpomembneje vplivajo na uspešnost organizacij. Med najpomembnejše ugotovitve spada dejstvo, da so vsa tri podjetja izrazito dolgoročno naravnana, da imajo jasno definirano vizijo in misijo, ki ju tudi dosledno uresničujejo. To pomeni, da so vse odločitve in aktivnosti izpepljanje v obziru do dolgoročne vizije. Zelo pomembna ugotovitev je tudi, da je pri vseh treh podjetjih gonilo inovacij zadovoljstvo potrošnikov in ne aktivnosti konkurence. Managerji v najuspešnejših organizacijah so si sicer lahko različni v določenih osebnostnih karakteristikah, vseeno pa smo ugotovili, da imajo veliko skupnih lastnosti, ki so po našem mnjenju za uspešno delovanje v novodobnem poslvnem svetu tudi najpomembnejše. Med te karakteristike spadajo skromnost, odprtost za novosti, sposobnost analitičnega razmišljanja in fanatična zagnanost in želja po uresničevanju začrtane vizije.
Keywords: manager, management, organizacijska kultura, najuspešnejša podjetja.
Published in DKUM: 16.08.2019; Views: 1451; Downloads: 165
Full text (1,31 MB)