| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 676
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Organizacijska kultura in učinkovitost Delavskega doma Trbovlje
Venesa Smodiš, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili organizacijsko kulturo in učinkovitost, ki sta pomemben del vsake organizacije. Na začetku naloge, je predstavljen teoretičen del o organizacijski kulturi ter učinkovitosti, v nadaljevanju, pa smo na primeru Delavskega doma Trbovlje raziskali njihovo kulturo, ter učinkovitost. Teoretični del nam pomaga lažje razumeti organizacijsko kulturo in učinkovitost. Praktičen del pa s pomočjo intervjuja in ankete prikaže kakšno kulturo ima izbrana organizacija, kako se zaposleni med seboj razumejo in kako njihova organizacija sploh deluje. Analizirali smo tudi letna poročila in ugotavljali kako učinkoviti so bili skozi leta, glede na razpoložljiva sredstva. Skozi raziskavo smo si odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in ugotovili pomembna dejstva od delovanju Delavskega doma Trbovlje. Organizacijska kultura, ki prevladuje v Delavskem domu Trbovlje prikaže, kakšen vpliv ima na učinkovitost. Skozi raziskavo pa smo lahko tudi ugotovili, njihove pozitivne lastnosti, ter možnosti izboljšav, za še boljše delovanje in ustvarjanje organizacije.
Keywords: organizacija, organizacijska kultura, učinkovitost, vpliv organizacijske kulture
Published: 19.10.2021; Views: 37; Downloads: 5
.pdf Full text (1,32 MB)

2.
Analiza poslovnega okolja s poudarkom na poslovni kulturi Nove Zelandije
Ines Sedlar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Za uspešno mednarodno poslovanje je pomembno, da poznamo poslovno okolje in njegove sestavine. Med slednje spadajo dimenzije političnega, pravnega, ekonomskega, družbenega, tehnološkega in naravnega poslovnega okolja. Poslovno okolje se razlikuje od države do države. Bistvenega pomena v mednarodnem poslovanju je tudi poznavanje poslovne kulture. V današnjem svetu je za podjetje izredno pomembno, da pozna kulturo tuje države, če želi biti tam uspešno. V sklopu poslovne kulture je treba poznati njene ključne sestavine, kot npr. vrednote, običaje, navade, delovne prakse, poslovno komunikacijo, pomembnost prostora in časa ter poslovna pogajanja. Nova Zelandija je ena izmed najbolj privlačnih držav na svetu za tuja podjetja. Z dolgoletno stabilno gospodarsko rastjo je dobra izbira za širitev poslovnih dejavnosti. Vlada je naklonjena tujim podjetjem in tujim naložbam ter vlagateljem ponuja varno poslovno okolje in spodbude. Trg Nove Zelandije je zelo raznolik in odziven. Prebivalci so odprti do tujcev in vedno pripravljeni sodelovati.
Keywords: mednarodno poslovanje, poslovno okolje, kultura tujega trga, poslovna kultura, Nova Zelandija
Published: 18.10.2021; Views: 27; Downloads: 3
.pdf Full text (874,95 KB)

3.
Razlike v vodenju v različnih kulturah
Sara Režonja, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se bomo dodobra poglobili v opredelitev funkcije vodenja, ki je pomembna v vsaki organizaciji, saj poskrbi, da zaposleni z ustreznim načinom vodenja uresničijo zastavljene cilje organizacije in da se zaposleni počutijo sprejete ter cenjene. Pri vodenju se bomo osredotočili predvsem na teorije in stile vodenja ter jih opisali. Opisali bomo funkcijo vodje, ki nosi del odgovornosti, da je zaposlenim v organizaciji prijetno in da jim delo, ki ga opravljajo, ni pretežko ali jim ne povzroča kakšnih zdravstvenih težav. Ko opredelimo funkcijo vodenja in vlogo vodje, se osredotočimo na komuniciranje, ki je prav tako pomembno pri poslovanju s tujimi poslovneži. Tukaj se bomo osredotočili na verbalno in neverbalno, ter formalno in neformalno komunikacijo, saj bomo kasneje pri primerjavi posameznih držav tudi s pomočjo kriterija poslovnega komuniciranja primerjali razlike in podobnosti držav. Zapisali bomo definicijo kulture, opisali njene značilnosti, predstavili poslovno kulturo in izpostavili, kako vpliva na proces vodenja. Preden se bomo lotili primerjalne analize med državami, bomo pri vsaki najprej opisali njeno kulturo in poslovne običaje, ki veljajo za organizacije znotraj nje. Diplomsko delo obravnava razlike v vodenju v različnih kulturah, ki temeljijo na komunikacijskih in kulturnih razlikah izbranih držav Slovenije, Nemčije in Italije. Iz primerjav z izbranimi kriteriji in podkriteriji ugotovimo, da so omenjene države med seboj po nekaterih kriterijih podobne, po drugih pa se razlikujejo. Ključne razlike med njimi so vidne predvsem v stilih vodenja v organizacijah in načinu komuniciranja. Da bi se tem razlikam izognili oziroma, da ne bi imeli težav pri soočanju z njimi, moramo vedeti, kako se v posamezni državi obnašati in na kakšen način komunicirati z vodjo ter z ostalimi zaposlenimi.
Keywords: Vodenje, Stili vodenja, Komuniciranje, Kultura, Motiviranje, Poslovna kultura, Slovenija, Nemčija in Italija
Published: 15.10.2021; Views: 70; Downloads: 9
.pdf Full text (1,04 MB)

4.
Vpliv shranjevanja starter kulture kombuče na hitrost aktivacije in kakovost fermentiranega napitka
Teja Cesar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisana študija vpliva časa shranjevanja starter kulture kombuče na hitrost aktivacije in kakovost fermentiranega napitka. Prav tako prikazujemo vpliv temperature shranjevanja starter kulture na fermentacijo. Fermentacija je v obeh primerih trajala 14 dni. Med procesom smo spremljali pH vrednosti ter koncentracije sladkorjev in ogljikovega dioksida v fermentiranem napitku. Za določitev koncentracij sladkorjev smo uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, za merjenje ogljikovega dioksida smo uporabljali ion selektivno elektrodo ter pH elektrodo za določitev pH vrednosti. Vsi vzorci so fermentirali v posodi z volumnom 1000 mL. Z meritvami in rezultati smo potrdili, da se koncentracije sladkorjev in pH vrednosti med fermentacijo znižujejo, koncentracija CO2 pa narašča. Prav tako smo ugotovili, da starejši starter rabi več časa za aktivacijo, vendar je kakovost fermentiranega napitka enaka, kot pri vzorcu s svežim starterjem. Rezultati kažejo, da višja temperatura shranjevanja starterja pospeši fermentacijo in nastanek simbiotične kulture.
Keywords: kombuča, fermentacija, starter kultura, temperaturna odvisnost, starostna odvisnost
Published: 22.09.2021; Views: 61; Downloads: 12
.pdf Full text (1,88 MB)

5.
Analiza poslovnih kultur Južne Koreje in Južne Afrike s perspektive slovenskih mednarodnih tržnikov
Melani Stojnšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V času globalizacije vedno več podjetij postaja globalnih. Vedno več je novih distribucijskih poti in trgov, na katerih lahko poslujemo. Če želijo podjetja poslovati na tujih trgih in svoje prodajne ali nabavne trge razširiti, je neizogibno poznavanje poslovnih kultur teh trgov. Vsaka kultura se razlikuje od druge, kar privede do kulturnih razlik. V mednarodnem poslovanju morajo biti poslovneži občutljivi na prepoznavanje teh kulturnih razlik. Kakršnakoli napaka, narejena zaradi pomanjkljivega poznavanja tuje kulture oziroma načina poslovanja na tujem trgu, je lahko odločilna. Dobra pripravljenost in poučenost o kulturi tuje države predstavlja konkurenčno prednost podjetja. V diplomskem projektu raziskujemo elemente in pomen poznavanja kulture tuje države za mednarodno poslovanje. Osredotočamo se na poslovni kulturi Južne Koreje in Južne Afrike. Proučujemo posebnosti teh dveh poslovnih kultur s perspektive slovenskih mednarodnih tržnikov. Najprej izbrani državi na kratko predstavimo, nato pa se osredotočamo na njuni poslovni kulturi, vključno z načini sklepanja poslov in posebnostmi v poslovanju ter medsebojnem komuniciranju. V zadnjem poglavju opisujemo obstoječe sodelovanje in možnosti nadaljnjega povezovanja obeh izbranih držav s Slovenijo. Izbrani državi in njuni kulturi se medsebojno znatno razlikujeta, nobena izmed obravnavanih kultur tako ni podobna slovenski, zato je še toliko pomembnejše, da se s ciljem uspešnega sodelovanja z eno ali drugo državo slovenski mednarodni tržniki seznanijo s posebnostmi južnokorejske in južnoafriške poslovne kulture, njihovega načina poslovanja, vedenja, poslovnega bontona, komuniciranja ter se pripravijo na ustrezno odzivanje in morebitno potrebno prilagajanje.
Keywords: poslovna kultura, mednarodno poslovanje, Južna Koreja, Južna Afrika, poslovanje s Slovenijo
Published: 03.09.2021; Views: 87; Downloads: 15
.pdf Full text (1,46 MB)

6.
Kako koncept zelene organizacije prispeva k trajnostnemu razvoju
Nataša Gaber, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali pomen trajnostnega razvoja, koncepte povezane s tem in kako lahko koncept zelene organizacije prispeva k razvoju trajnostno usmerjene organizacije. Raziskali smo različne primere konceptov, modelov in v emiričnem delu primerjali stopnje »zelenosti« v tujih in slovenski organizacijah. Za analizo smo izbrali krterije in ustvarili lestvico za lažjo primerjavo podatkov v organizacijah. Kriterije smo izbrali glede na vire, ki so nam javno dostopni iz spletnih strani in fizičnih virov. Namen magistrske naloge je bi preučiti domačo in tujo literaturo, jo teoretično predstaviti in utemeljiti stopnjo zelenosti v izbranih podjetjih. S tem želimo prikazati in približati trajnostne in zelene model organizacijam. In jim tudi dokazati, da s tem pridobijo dodano vrednost. Izraz "zeleno" različnim ljudem pomeni različne stvari. Toda na splošno zeleno pomeni sprejemanje zavestnih in trajnostnih odločitev, ki nam pomagajo zmanjšati, rešiti in na novo uporabiti naravne vire in okolje. Obstaja veliko načinov, kako postati zeleni, vendar še to trenutno ni dovolj velik problem, da bi organizacije dajale pomen na trajnost in zelenost, dokler ne bo prišlo do globalnega pomanjkanja virov, kar pa se že dogaja. V empiričnem delu smo preučili vire o izbranih organizacijah, njihove spletne strani, poročila in podobno, ter izvedli analiza glede na izbrane kriterije. Za analizo smo uporabili primerjalno metodo in primerjali tuje podjetje z domačim. Kriterije smo izbrali glede na teoretične ugotovitve o zeleni organizaciji in glede na njihvo relevantnost v danih primerih. Definirali smo njihovo zeleno strategijo, okoljske cilje, kulturo zaposlenih, tveganja in njihove investicije v zelenost in trajnostni razvoj. Ugotovili smo, da se v Sloveniji dela n trajnosti in zelenosti, ampak je še tu vedn v ospredju digitalizacija, saj ne dosegajo potrebne ravni (večje organizacije), da sodelujejo na mednarodnem trgu. Glavna naloga organizacij je, da dobro uvedejo zelene koncepte in iščejo rešitve na tem spektru za bolj dolgotrajno in trajnostno poslovanje. Pri tem ne smejo kot temelj uporabiti temeljito analizo njihovih rednosti, saj jim bo to pomagalo pri uvedbi. Pri tem ne smejo pozabiti n zaposlene in druge deležnike, saj se lahko z prenosom dobrih praks zelenost posredno širi tudi dalje, na njihova osebna življenja. In to je pravi pomen zelene organizacije, da širi svoj vpliv dalje na zunanje okolje in pripomore do sprememb za boljšo prihodnost.
Keywords: Management, organizacija, zelena organizacija, trajnostni razvoj, zeleni management, zelena kultura.
Published: 01.09.2021; Views: 68; Downloads: 17
.pdf Full text (1,51 MB)

7.
Poznavanje smernic za odvzem vzorcev hemokultur med medicinskimi sestrami na urgentnih oddelkih
Mark Kelc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Hemokulture so temeljna diagnostična metoda za odkrivanje povzročiteljev sepse, zlasti na urgentnih oddelkih. Kontaminacija vzorcev krvi predstavlja velik problem, saj vodi v nepotrebne zaplete pri pacientih in veča stroške zdravstvene oskrbe. Namen diplomskega dela je proučiti na dokazih utemeljen in strokovno pravilen odvzem krvi za hemokulture ter z raziskavo ugotoviti poznavanje sodobnih smernic pravilne izvedbe tega posega med medicinskimi sestrami v kliničnem okolju. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s pregledom domače in tuje literature. V okviru empiričnega dela smo izvedli presečno opazovalno raziskavo, z metodo anketiranja. Raziskava je vključevala 64 medicinskih sester urgentnega centra ene izmed slovenskih bolnišnic. Rezultati: Pri odvzemu krvi za hemokulture 51,6 % anketirancev uporablja sterilne rokavice in 48,4 % anketirancev nesterilne rokavice. V 87,5 % primerih je najpogosteje uporabljen antiseptik za razkuževanje pacientove kože 2 % klorheksidin. V vsako stekleničko priporočeno količino krvi 8–10 ml odvzame 43,8 % anketirancev. Velik delež (40,6 %) anketirancev meni, da nima dovolj znanja s področja odvzemov krvi za hemokulture, 85,9 % anketirancev si želi dodatnega strokovnega izobraževanja s tega področja. Razprava in sklep: Ugotavljamo, da imajo anketirane medicinske sestre dobro znanje s področja odvzemov krvi za hemokulture, a obstajajo določene vrzeli v njihovem znanju. Predlagamo redna izobraževanja s tega področja za zaposlene medicinske sestre, saj strokovno pravilno izveden poseg pozitivno vpliva na učinkovito, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacienta.
Keywords: krvna kultura, odvzem krvi, kontaminacija, urgenca, znanje
Published: 21.07.2021; Views: 177; Downloads: 28
.pdf Full text (1,89 MB)

8.
Dediščinski turizem v občini Beltinci ter pomen pristnosti tradicionalnih dogodkov v turizmu za lokalno okolje
Dominik Jona, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Naraščajoč trend v turizmu je iskanje pristnih doživetij in spoznavanje pristne lokalne kulture, dediščine, kulinarike ter šeg in navad na obiskanih destinacijah. To so prvine, ki dajo destinaciji njeno edinstveno identiteto in konkurenčno prednost na turističnem trgu. Turistovo hrepenenje po pristnem doživetju lahko med drugim zadovoljimo s tematskimi prireditvami, ki nam omogočajo, da turistu v enem zaokroženem produktu predstavimo in izpostavimo ključne zanimivosti. Korektno prikazovanje dediščine na prireditvah je pri tem ključnega pomena, če pri gostih želimo ustvariti vtis pristnosti oziroma pristno izkušnjo. Prikazovanje nesnovne dediščine smo v tem delu preverjali na območju Občine Beltinci, kjer že več kot 50 let deluje kulturno-umetniško društvo, več kot 80 let pa neprekinjeno deluje folklorna dejavnost. Kot primer nesnovne dediščine smo obravnavali folklorno dejavnost, in sicer na primeru Mednarodnega folklornega festivala Beltinci (v nadaljevanju Festival). V raziskavi smo v sodelovanju z organizatorji festivala in delavci iz stroke izvedli polstrukturirane intervjuje ter ocenjevanje prikazovanja nesnovne dediščine na prireditvi. Ugotovili smo, da v Beltincih pri organizaciji kulturnih dogodkov skrbijo, da se ob prikazovanju čim bolj približajo pristni obliki nesnovne dediščine z upoštevanjem strokovnih priporočil. S takim ravnanjem organizatorji zagotavljajo, da obiskovalci destinacije dobijo pristno doživetje lokalne kulture. Na podlagi izvedene raziskave smo v zadnjem delu naloge pripravili še priporočila za nadaljnje delo na področju vključevanja nesnovne dediščine v turistične produkte (prireditve).
Keywords: Kultura, dediščina, dediščinski turizem, pristnost, tradicionalne prireditve
Published: 16.07.2021; Views: 224; Downloads: 42
.pdf Full text (1,52 MB)

9.
Vpliv kulturnih razlik na strategijo trženja na evropskem in kitajskem trgu - primer družbe ikea
Mojca Pušnik, 2021, master's thesis

Abstract: Ikea, švedska multinacionalka, ustvarjena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, danes velja za največjega svetovnega trgovca s pohištvom. Po obetavnih začetkih je podjetje sledilo tradicionalnemu vzorcu internacionalizacije, najprej širitev v sosednje države s podobnim jezikom, kasneje pa na druge, bolj oddaljene in eksotične trge. Podjetje se je sprva osredotočilo na iskanje lokacij v Skandinaviji, nato drugje v Evropi. Težnje po širitvi so podjetje kmalu pripeljale na kitajski trg. Kitajski, kot državi z največ prebivalci na svetu, nikoli ne primanjkuje kupne moči, zato je za podjetje Ikea veliko obetala. Podjetje Ikea je na kitajski trg vstopilo leta 1998, z odprtjem trgovine v Šanghaju. Čeprav so se v podjetju Ikea dobro pripravili za vstop na kitajski trg, se kljub temu niso mogli izogniti nekaterim nenačrtovanim izidom. Ker sta kitajski in evropski trg, kjer je podjetje nabiralo predhodne izkušnje, precej oddaljena, so se v podjetju kmalu začeli srečevati s težavami, ki so izhajale iz nezadostnega poznavanja različnih kultur. V skladu z obravnavo Ghamewatovega CAGE koncepta tako velja, da sta evropski in kitajski trg bolj oddaljena kot npr. posamezne države znotraj evropskega trga, iz česar posledično izhajajo tudi večje razlike na kulturološkem, administrativnem, geografskem ter ekonomskem področju. Podjetje za širitev na mednarodne trge uporablja standardiziran koncept, nanašajoč se na trgovine s prodajo pohištva in dodatkov, lociranih na zelo podobnih mestih, s poudarkom na ceni, ploščatih paketih ter samosestavljanju. Vendar pa zaključki različnih študij pogosto pričajo o prilagoditvi različnim nacionalnim trgom. Tako se je zgodilo tudi v primeru vstopa podjetja Ikea na kitajski trg. Začetno oviro so predstavljale cene, ki so bile za kitajski trg previsoke. V primerjavi z evropskim trgom, kjer so cene Ikeinega pohištva ugodne, pohištvo pa dostopno široki množici potrošnikov, so si ga na kitajskem trgu lahko privoščili le redki. Podjetje je takoj začelo z drastičnim zniževanjem cen. Kitajci, zaradi poceni delovne sile, niso sprejeli koncepta samosestavljanja pohištva. V Evropi je ta koncept priljubljen, saj se kupci zavedajo, da njihovo prispevanje k sestavi pohištva zniža njihovo ceno. Zaradi dostopnosti z avtomobilom se trgovine v Evropi nahajajo na obrobjih mest, na Kitajskem pa se zaradi pretežne uporabe javnega prevoza trgovine nahajajo na mestih, ki so povezana z železniškim in s podzemnim omrežjem. Podjetje je znano po svojem katalogu, ki ga že vrsto desetletij pošilja na domove obiskovalcev. Na kitajskem trgu se je izkazalo, da katalog ni najbolj primerna rešitev oglaševanja podjetja, saj kitajskim konkurentom nudi vse potrebne informacije (materiali, dimenzije …) za posnemanje, kitajska zakonodaja pa je prešibka, da bi to preprečila. Razlike se pojavljajo tudi v načinu nakupovanja. V Evropi obiščemo trgovine, ko kaj potrebujemo, na Kitajskem pa se obiskovalci trgovin želijo sprostiti v prijetnem okolju, družiti s prijatelji v restavracijah in si odpočiti na razstavljenem pohištvu – precej manj nakupujejo, vendar trgovine obiščejo veliko pogosteje kot kjer koli drugod po svetu. Zaradi specifičnosti trgov bo ponekod vselej potrebnega več časa in znanja za njihovo osvojitev. Tako se je tudi Ikea na kitajskem trgu marsičesa naučila in mnoge izmed teh lekcij bodo pomembno prispevale k nadaljnji širitvi podjetja.
Keywords: Ikea, kultura, kulturne razlike, trženje, Ghamewatov koncept, evropski trg, kitajski trg.
Published: 05.07.2021; Views: 132; Downloads: 32
.pdf Full text (1,80 MB)

10.
Povezanost organizacijske kulture podjetja in osebnosti zaposlenih
Rok Švarc, 2021, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu iščemo odgovor na vprašanji, ali organizacijska kultura vpliva na osebnost zaposlenih ter ali osebnost zaposlenih vpliva na organizacijsko kulturo. V prvem delu magistrskega dela razdelamo pojma organizacijske kulture in osebnosti. Organizacijska kultura je celovit sistem vrednot, norm, prepričanj, predstav in simbolov, ki določa na kak način se bodo vsi zaposleni obnašali in odzivali na probleme. Tvori jo zunanja plast, ki predstavlja vidne sestavine organizacijske kulture (legende, rituali, jezik, simboli) in nevidna plast (norme, vrednote, temeljne predpostavke). Funkcije organizacijske kulture so preprečevanje konfliktnih situacij, koordinacija in nadzor, povečanje motivacije, zmanjšanje negotovosti in konkurenčna prednost. Opisali smo več teorij, na podlagi katerih opredelimo tipe organizacijske kulture. To je Hofstedov model, Handyjeva tipologija, Dealova in Kennedyjeva tipologija in Ansoffova tipologija. Prav tako opišemo, kako se organizacijska kultura spreminja. Osebnost je celovit sistem relativno trajnih duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se razlikujemo med seboj. Osebnost tako zajema duševne značilnosti (osebnostne lastnosti, značilnosti duševnih procesov), telesne značilnosti (značilnosti telesnega videza, značilnosti bioloških procesov) in vedenjske značilnosti, zato se osebnost tudi definira kot psihofizična celota. Dejavniki, ki najbolj vplivajo na človekovo osebnost so dedni dejavniki, družinski dejavniki, kulturni dejavniki, družbeni dejavniki, pomembna pa je tudi samodejavnost. Najpomembnejše teorije osebnosti so Freudova teorija osebnosti, Allportova teorija osebnosti ter socialne teorije osebnosti. Med področja osebnostne strukture uvrščamo temperament, značaj, sposobnosti ter telesne značilnosti. Tipe osebnosti zaposlenih delimo glede na različne kategorije: glede na temperament razločujemo med sangvinikom, flegmatikom, melanholikom in kolerikom, glede na izbrane osebne pa so pomembni lokus kontrole, makiavelizem, samoučinkovitost in kreativnost. Prav tako lahko tipe zaposlenih delimo na 5 temeljnih dimenzij osebnosti in pri tem razločujemo med naslednjimi tipi: ekstravertnost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost do sprememb. Organizacijska kultura vpliva na oblikovanje stališč in pogledov zaposlenih, stopnjo inovativnosti, motiviranosti in številne druge in s tem vpliva na določene segmente osebnosti. Tudi osebnost vpliva na organizacijsko kulturo podjetja. Ob ustanovitvi organizacije je organizacijska kultura odraz njenih ustanoviteljev. Ko organizacija raste, postane organizacijska kultura sestavljena iz skupka vseh osebnosti zaposlenih. Organizacija prenaša organizacijsko kulturo in tako spreminja svoje zaposlene v procesu socializacije. V procesu socializacije, ki je lahko usmerjena institucionalno ali individualno, se tako zaposleni seznanijo s prevladujočimi vrednotami in normami organizacije in jih prevzamejo. Organizacijska kultura tako vpliva na spremembe posameznikov in pridobivanje novih osebnostnih lastnosti, vendar so te manjše in niso tako velike, da bi se spremenila celotna osebnostna struktura posameznikov. Tudi osebnost zaposlenih spreminja organizacijsko kulturo, saj vsako njihovo spreminjanje organizacijske kulture, ne glede na to, ali organizacijsko kulturo spreminja vodstvo ali pa zaposleni, izhaja prav iz njihovih sposobnostih, značaja, pa tudi temperamenta.
Keywords: organizacijska kultura, osebnost, vpliv osebnosti na organizacijsko kulturo, vpliv organizacijske kulture na osebnost
Published: 05.07.2021; Views: 157; Downloads: 35
.pdf Full text (2,71 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica