1. Zgodovina osnovne šole Maksa Durjave od 1945 do danesTeja Zorec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Naslov diplomske naloge je Osnovna šola Maksa Durjave. Namen dela je bil raziskati in potem predstaviti nastanek in delovanje Osnoven šole Maksa Durjave od njenega začetka do današnjih dni. Za boljše razumevanje nastanka šole je bil potreben vpogled v širšo zgodovino samega šolstva na slovenskem ozemlju. Ker se šola nahaja v Mariboru sem predstavila tudi mesto in raziskala kako je to vplivalo na razvoj Osnovne šole Maksa Durjave. Največja prelomnica za šolo je bila leta 1960/1961, ko je šola končno dobila svoje prostore in se je tako iz Žolgarjevi ulici št. 4 preselila na Ruško cesto 15 ob reki Dravi, kjer stoji še danes. Veliko truda je bilo vloženega v samo izgradnjo šole. Šola pa je prav zadihala šele, ko so vanjo vstopili učenci, ter napolnili šolske prostore z otroškim smehom in željo po raziskovanju in učenju vsega novega.
Zanimali so me predvsem začetki šole in kako se je skozi čas spopadala z številnimi ovirami, ki so ji stale na poti. Od samega začetka pa vse do danes je na šoli prišlo do velikih sprememb tako v zgradbi kot tudi v neposredni bližini šole. Že v njenem samem začetku, ko je na Ruški cesti 15 stala še Magdalenska deška osnovna šola je šolo zadela bomba in to kar 2x. Prvič jo je zadela 13.februarja 1945, ko je bomba zadela šolo in jo delno porušila. Ponovno jo je bomba zadela 1.marca, ko jo je dokončno porušila. Na tem mestu je je kasneje odprla svoja vrata nova Osnovna šola Maksa Durjave.
Podrobneje sem se poglobila v samo organizacijo pouka in ugotavljanju katere interesne dejavnosti so potekale tekom šolskega leta. Skozi desetletja se je spreminjalo tudi socialno stanje družin učencev, kar je tudi posledično vplivalo na zdravstveno stanje otrok. Skozi vsa leta sem sledila končnemu uspehu učencev in ga primerjala.
Pri nalogi sem uporabljala več raziskovalnih metod za nastanek teoretičnega diplomskega dela: deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda in postopek zbiranja podatkov. Keywords: Osnova šola Maksa Durjave, zgodovina šolstva na slovenskem, delovanje šole, šolska kronika, osnovno šolstvo, učni uspeh. Published in DKUM: 21.09.2016; Views: 3996; Downloads: 141 Full text (3,34 MB) |
2. ZGODOVINSKI RAZVOJ OSNOVNE ŠOLE TONČKE ČEČ OD LETA 1961 DO DANESDanijela Lapornik, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem predstavila razvoj osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje od leta 1961 do danes. Leta 1961 je bila šola tako imenovana in se tako imenuje še danes. Med različnimi zgodovinskimi obdobji se je šola srečevala s takšnimi in drugačnimi težavami, kot so prostorska stiska, pomanjkanje šolskih potrebščin in učiteljev, kot tudi s slabim obiskom učencev. Vendar je te slabe čase prebrodila in se ohranila vse do danes. Občino Trbovlje sem predstavila tako geografsko kot tudi zgodovinsko. Delovanje Osnovne šole Tončke Čeč sem skozi obdobja podrobno predstavila s pomočjo šolskih kronik. Keywords: občina Trbovlje, osnovna šola Tončke Čeč, kronika šole, šolstvo na Slovenskem, izobraževanje, zgodovinski razvoj Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 2380; Downloads: 112 Full text (1,01 MB) |
3. ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE OB DRAVINJI OD USTANOVITVE DO DANESKatarina Konec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Naslov diplomskega dela je Zgodovina Osnovne šole Ob Dravinji od ustanovitve do danes. Namen dela je predstaviti zgodovino in razvoj osnovnega šolstva v Slovenskih Konjicah, podrobneje centralno Osnovno šolo Ob Dravinji ter njuni podružnici. Zajela sem obdobje od 1958 (ustanovitev šole) do danes. Zanimal me je učni uspeh učencev skozi leta, organizacija, delovanje in vodstvo šole, želela sem ugotoviti socialno stanje družin in število šoloobveznih otrok, spoznati učiteljstvo in nadzorstvo šole ter predstaviti dosežke, dejavnosti otrok in aktivno vključevanje učencev v različne prireditve. Za lažje razumevanje je opisana zgodovina Slovenskih Konjic, njene družbeno-geografske značilnosti in statistični podatki o prebivalstvu. Precej informacij o zgodovini šole v samem kraju najdemo na knjižnih policah mestne knjižnice, številne vire tudi v šolski knjižnici OŠ Ob Dravinji, ključne podatke pa v šolskih kronikah, ki so bile temeljni vir raziskovanja. Potrebno je bilo preučiti tudi zgodovino šolstva na Slovenskem, da bi lažje razumeli vzroke za nastanek šole in njeno delovanje.
Pri nastanku teoretičnega diplomskega dela sem uporabila naslednje raziskovalne metode: komparativno, ki je bila najbolj primerna za proučevanje in medsebojno primerjanje različnih procesov, zgodovinsko za opisovanje preteklosti ter deskriptivno za interpretacijo dejstev in procesov.
S pomočjo teh treh metod in prebiranja literature sem lahko poiskala številne dejavnike in pokazala, kako ti pozitivno ali negativno vplivajo na uspehe učencev skozi leta, in jih skušala povezati s splošnimi okoliščinami v kraju. Keywords: OŠ Ob Dravinji, zgodovina šole, Slovenske Konjice, organizacija šole, šolska kronika. Published in DKUM: 18.03.2016; Views: 4026; Downloads: 219 Full text (1,51 MB) |
4. Zgodovina Podružnične osnovne šole TrjeNataša Grobelnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena zgodovina Podružnične osnovne šole Trje, podružnice Osnovne šole Petrovče, in zajema 170 let šolstva v Krajevni skupnosti Galicija.
Podružnična osnovna šola Trje je bila zgrajena leta 2002. V šolskem letu 2002/2003 je združila vse učence v krajevni skupnosti, ki so se do takrat šolali v dveh šolah, v Galiciji in Veliki Pirešici.
Šola v Galiciji je bila ustanovljena leta 1845, ko je bil nameščen prvi učitelj Franc Kramar. Pouk je potekal v mali leseni cerkovnikovi kajži. Deset let kasneje so zgradili šolo, v kateri je pouk tekel do leta 2002. Šola je bila do leta 1890 enorazrednica, do leta 1956 pa samostojna osemletka. Po tem letu je postala štirirazrednica in podružnica Osnovne šole Žalec - vse do leta 1970, ko je postala podružnica Osnovne šole Petrovče. V njej je potekal kombiniran pouk.
Velik prelom v zgodovini šolstva v današnji krajevni skupnosti se je zgodil leta 1908, ko je bila zaradi prevelikega števila otrok v Galiciji zgrajena šola v Veliki Pirešici. Šolski okoliš se je razdelil na dva dela. Šola je bila ob ustanovitvi dvorazredna, prvi učitelj je bil Josip Leskovar.
Obe šoli sta prehodili različna obdobja v zgodovini, ki so bila šolstvu bolj ali manj naklonjena. Kljub posebnim pogojem dela, ki so bili značilni za šole na vasi, so skrbeli za kakovostno znanje učencev in strokovnost učiteljev. Šola v Veliki Pirešici je bila več kot dvajset let ena redkih na Celjskem, kjer so se izvajale hospitacije pedagoške gimnazije in akademije. Dejavnost je bila razširjena tudi na učitelje praktike, ki so učili kombinirane oddelke v celjski regiji, in za učitelje, ki so v tujini poučevali zdomske otroke.
Uvedba devetletke, kombiniran pouk, občasno tudi izmenski pouk zaradi prevelikega števila otrok, ugodni demografski pokazatelji ter neustreznost in dotrajanost obeh šol so razlogi, zaradi katerih je bila zgrajena Podružnična osnovna šola Trje, ki je združila vse učence in povezala prebivalce.
Razvila se je v sodobno, nadstandardno podružnično šolo s telovadnico in dobro opremljenimi učilnicami ter urejeno šolsko okolico. Število otrok narašča, demografski podatki kažejo, da se bo tako nadaljevalo tudi v prihodnosti. Pouk poteka v petih oddelkih, od 1. do 5. razreda.
Šola ima vizijo, ki so jo zapisali ob ustanovitvi. Skrbi za celostni razvoj učencev. Močno poudarja vseživljenjsko znanje in pomen vrednot, tudi ohranjanja kulturne dediščine v krajevni skupnosti in nasploh, ter pomen kvalitetnih odnosov in odprte komunikacije z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa in tudi tistimi, ki niso neposredno vključeni vanj. Šola je nosilec kulturnega dogajanja v Krajevni skupnosti Galicija. Keywords: šola, slovensko šolstvo, zgodovina, izobraževanje, kulturne dejavnosti, kronika šole, POŠ Trje, OŠ Petrovče, šolstvo v Galiciji, šolstvo v Veliki Pirešici, Krajevna skupnost Galicija, pomen za kraj Published in DKUM: 03.11.2015; Views: 2562; Downloads: 311 Full text (3,31 MB) |
5. ZGODOVINSKI RAZVOJ PODRUŽNIČNE ŠOLE SVETI DUH NA OSTREM VRHUEva Dajčman, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem predstavila razvoj podružnične osnovne šole Sveti Duh na Ostrem vrhu od leta 1816 do danes. Začetki šolstva ter ustanovitev omenjene šole segajo prav v leto 1816. Šola se je skozi različna zgodovinska obdobja srečevala s takšnimi in drugačnimi težavami, med drugim s prostorsko stisko, slabim obiskom učencev ter pomanjkanjem učiteljev, učnega gradiva ter ostalih učnih pripomočkov, pa vendar je prebrodila slabe čase ter se ohranila še do danes. Sveti Duh sem predstavila tako zgodovinsko kot tudi geografsko. Podrobno sem predstavila razvoj šole skozi posamezna obdobja. Keywords: šolstvo, podružnična šola Sveti Duh na Ostrem vrhu, šolstvo na Slovenskem, kronika šole, izobraževanje Published in DKUM: 22.07.2015; Views: 1935; Downloads: 173 Full text (1,33 MB) |
6. LJUDSKA ŠOLA SLIVNICA PRI MARIBORU DO LETA 1941Petra Rozman, 2012, undergraduate thesis Abstract: Naslov diplomskega dela je Ljudska šola Slivnica pri Mariboru do leta 1941. Namen dela je predstaviti razvoj osnovnega šolstva v Slivnici pri Mariboru ter ga primerjati z razvojem osnovnega šolstva na širšem, slovenskem območju. Zanimalo me je delovanje šole, spoznati vodstvo, nadzorstvo in učiteljstvo šole, predstaviti šolska praznovanja, dejavnosti ter potek šolskega leta ter ugotoviti število šoloobveznih in šoloobiskujočih otrok. Pomemben cilj dela je bil ugotoviti politično pripadnost šole in s tem pogojen učni jezik.
Raziskovalne metode, ki sem jih uporabljala pri nastanku teoretičnega diplomskega dela, so deskriptivna, komparativna ter zgodovinska. Te tri metode so bile najbolj primerne za opisovanje dejstev in procesov (deskriptivna metoda), za proučevanje procesov ter njihovo medsebojno primerjanje (komparativna) ter proučevanje in opisovanje preteklosti (zgodovinska).
Zadani rezultati so bili doseženi do podrobnosti, razen enega cilja, ki ga niso potrdila nobena konkretna dejstva ali zapisi v šolski kroniki. Dokaz za takratne razmere v šoli in z njimi poveznim učnim jezikom je zakon, ki je veljal za vso Štajersko in Koroško. Nemški jezik je bil uradni in šolski jezik. Pa vendar težko opredelimo ali zagotovo potrdimo narodno naklonjenost ljudske šole v Slivnici pri Mariboru v času avstro-ogrske nadvlade. Edini dokaz, da se je v šoli poučevalo v slovenskem jeziku, je poimenovanje šole, saj naj bi L J U D S K A šola, pomenila šolo, kjer se učni jezik prilagaja materinščini učencev. Takšna ugotovitev je lahko zelo pomembna za raziskovanje osnovnega šolstva na območju Štajerske v času do konca prve svetovne vojne. Keywords: Ključne besede: Ljudska šola, Slivnica pri Mariboru, zgodovina šolstva, delovanje šole, šolska kronika, osnovno šolstvo. Published in DKUM: 03.10.2012; Views: 3122; Downloads: 302 Full text (1,82 MB) |
7. Osnovna šola Griže med letoma 1918 in 1991Tideja Potrč, 2012, undergraduate thesis Abstract: Osnovna šola Griže je po prvi svetovni vojni 1918 uspešno nadaljevala pouk ter privabljala vedno več šolarjev, čeprav je bil na začetku obisk skromen. Zaradi rudnika Zabukovica je v Griže prihajalo vedno več družin, tudi s šoloobveznimi otroki, zato je šolski obisk iz leta v leto rasel. Na šoli so pouk začeli s sveto mašo, revnim otrokom so razdeljevali knjige, šolski upravitelj pa je vpisoval prvošolce. Takoj po vojni so nemški jezik zamenjali s slovenskim, ki je postal učni predmet. Učenci so bili vsi slovenske narodnosti in so pripadali rimskokatoliški veroizpovedi. Med drugo svetovno vojno so nemške oblasti prevzele šolo in nastavile svoje učitelje. Do konca vojne se je obisk šolarjev zmanjšal, saj so nemški učitelji izvajali hud teror. Po osvoboditvi so začeli z obnovo zgradbe, pouk pa so na začetku izvajali le po tri do štiri ure na dan, da so otroke pripravili na novo šolsko leto, 1945/46. Po vojni so iz predmetnika izločili verouk in svete maše. Na šoli so ustanovili pionirski odred, rdeči križ in šolsko zadrugo. V okviru pionirske organizacije so šolsko mladino spodbujali k čimvečji interesni dejavnosti. Vključeni so bili v Kajuhovo bralno značko in sodelovali pri Kurirčkovi pošti. Vsako leto so tekli štafeto mladosti in pripravili veliko kulturnih prireditev. V šolskem letu 1969/70 je bila zgrajena nova šola; konec je bilo prostorske stiske in slabih higienskih razmer. Šola je pridobila novo telovadnico, vrtec, šolsko mlečno kuhinjo, nove učilnice in kabinete za razrednike ter veliko zbornico. Leta 2009 so pred staro šolo postavili temeljni kamen in začeli gradili novo, moderno šolo. Trenutno griška osnovna šola deluje v prostorih UPI – Ljudske univerze Žalec. Keywords: šola, slovensko šolstvo, osnovna šola Griže, izobraževanje, kronika šole, podružnična šola Liboje. Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 2972; Downloads: 348 Full text (1,93 MB) |
8. ŠOLSTVO V GORIŠNICI SKOZI ČASTadeja Žalar, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava razvoj osnovne šole v Gorišnici od druge polovice 18. stoletja pa vse do danes. Šola se je skozi vsa zgodovinska obdobja soočala s številnimi reformami, materialnimi in prostorskimi stiskami, s pomanjkanjem učiteljev in učencev, z grozotami obeh svetovnih vojn, kot tudi s spreminjajočimi političnimi razmerami, katere so velikokrat vplivale na kakovostno raven znanja otrok. Leto 1958 je za osnovno šolstvo pomenilo zelo veliko prelomnico, saj je bila uzakonjena osemletna osnovna šola, kot edina oblika obveznega osnovnega šolstva. Osnovna šola Gorišnica je bila osemletna šola do leta 2003, ko je bila uvedena devetletna osnovna šola. Namen diplomske naloge je bil preučiti celotno zgodovino šole v Gorišnici in njen razvoj skozi različna zgodovinska obdobja. Opisala sem tudi začetke nastajanja osnovnega šolstva na Slovenskem skozi posamezna obdobja. Gorišnico sem predstavila s kratkim geografskim in z zgodovinskim pregledom. Podrobno sem predstavila razvoj šole in organizacijo pouka, šolsko dokumentacijo, knjige, učbenike ter pomembnejše dogodke v kraju skozi posamezna obdobja. Keywords: šola, izobraževanje, šolstvo, Osnovna šola Gorišnica, občina Gorišnica, kronika šole Published in DKUM: 19.04.2011; Views: 3336; Downloads: 312 Full text (3,32 MB) |