| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Kronika Društva univerzitetnih profesorjev Maribor 1962-2022
2022

Abstract: Društvo univerzitetnih profesorjev Maribor (DUPM) je 60. obletnico obstoja počastilo z izdajo kronike. Predstavlja nadaljevanje dela dolgoletnega predsednika Društva prof. dr. Franca Pauka od začetkov do leta 2005, ko je izšla v knjigi. V njej je povzeto dokumentarno gradivo iz zapisnikov sej. Obliki in načinu predstavitve sta urednici Kronike 1962-2022 sledili, a sta celotno vsebino obogatili še z izbranimi fotografijami in članki. Tako je nastal avtentičen dokument o obstoju Društva, njegovem poslanstvu in aktivnostih članov. DUPM je delovalo pod okriljem Združenja visokošolskih zavodov Maribor do ustanovitve Univerze v Mariboru leta 1975, ko je prešlo pod njen patronat. V tem obdobju je zamenjalo tri domovanja, večkrat je spremenilo tudi svoje ime. Aktivnosti članov društva, prireditve in dogodki so promovirali Univerzo v Mariboru in obratno. Vedno je bilo izpostavljeno etično ravnanje članov DUPM. Pregledu delovanja društva po letih je dodanih 5 prilog (Kodeks univerzitetnih profesorjev Slovenije, seznam vseh predsednikov in tajnikov Društva, njegovih častnih in zaslužnih članov, na volilnih občnih zborih izvoljene predstavnike izvršilnih odborov Društva vseh članic UM in seznam predavanj, ki jih je za širšo javnost organiziralo Društvo.
Keywords: Društvo univerzitetnih profesorjev Maribor, Univerza v Mariboru, društvena dejavnost, kronika, jubilej
Published in DKUM: 25.11.2022; Views: 561; Downloads: 60
.pdf Full text (139,43 MB)
This document has many files! More...

2.
Etimologija besede "Rus": Zgodovinska analiza
Jan Malec, 2018, master's thesis

Abstract: V delu so obravnavane polemike, ki so nastale okrog vprašanja etimologije besede Rus v obdobju od antike, pa vse tja do mongolskega zavojevanja večjega dela ruskih kneževin, s težiščem na dokazovanju globalnega značaja sodobnega ruskega in ukrajinskega prostora. Tematika je razdeljena na več poglavij, v katerih se iz različnih vidikov preučuje in predstavlja polemike te tematike v obravnavanem obdobju. V prvem poglavju so predstavljene teorije, med katerimi prednjačita normanska ter anti-normanska. V nadaljevanju je sprva predstavljen jezikovni razvoj besede ‘Rus’, nato pa geografski prostor, ki je bil prizorišče za temo pomembnih procesov. Sledi opredelitev ključnih virov, ki so zanimivi za samo tematiko, med katerimi pa po pomembnosti izstopa Zgodovina minulih let, poznana tudi pod imenom Primarna kronika. Sledi sprehod skozi antično obdobje, v katerem se že nakazuje etnična nehomogenost, ta pa se z večjo količino virov potrdi tudi v srednjem veku. Posebna pozornost je namenjena tudi Mongolom na tem ozemlju, ki so bistveno premešali karte na zgodovinskem parketu in bili začetniki novih procesov, saj so na primer pomagali pri utrditvi pravoslavne cerkve med ljudstvi, med katerimi so ravno v tem času nastajale še močnejše vezi, ki so privedle do nastanka sodobnih narodov na tem območju.
Keywords: Rus, normanska teorija, Primarna kronika, veliki knez, Vladimir, Varjagi
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 1010; Downloads: 238
.pdf Full text (1,60 MB)

3.
Pregled črne kronike v nacionalnih in lokalnih časopisih v letu 2014 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Azra Džinić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Na uvodnih straneh diplomskega dela sem poskušala predstaviti kaj so mediji in katere vrste medijev poznamo. Osredotočila sem se predvsem na tradicionalne oblike medijev, na njihove značilnosti in učinke, ki jih imajo lahko na posameznika in družbo. Večino pozornosti sem namenila osrednji temi, in sicer nasilju v medijih, posledicam, ki jih ima prikazovanje nasilja v medijih ter mitom o kriminaliteti. Raziskovanja sem se lotila na podlagi postavitve treh hipotez. Proučila sem strokovne članke objavljene v knjigah, v različnih znanstvenih in strokovnim časopisih . Analizo deleža nasilja v časopisih sem izvedla s pregledom naključno izbranih številk časopisov Dela, Slovenskih novic in Dolenjskega lista. Ugotovila sem, da na vsakega posameznika mediji vplivajo različno. Veliko je odvisno od njegove osebnosti dojemanja pojava kriminalitete.
Keywords: mediji, množični mediji, časopisi, poročanje, kriminaliteta, črna kronika, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.12.2016; Views: 1019; Downloads: 71
.pdf Full text (382,78 KB)

4.
ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE IVANJKOVCI DO LETA 2010
Maja Kegl, 2016, master's thesis

Abstract: Prvi podatki o poučevanju otrok v okolici Ivanjkovcev segajo v začetek 19. stoletja, ko je le peščica otrok po novo znanje prihajala v majhno župnišče na Svetinjah, kjer jih je učil tedanji župnik. Kmalu je število učencev začelo naraščati in tako je majhna soba v župnišču postala pretesna. Zato so se odločili za naslednji ukrep in tako so pouk preselili v sosednjo mežnarijo. Nato jih je naraščanje števila učencev ponovno prisililo, da so stavbo začeli postopoma širiti. Sprememba v šolskem sistemu je povzročila, da so enorazrednico najprej razširili v dvorazrednico, nato v trirazrednico in leta 1923 v štirirazrednico. Že leta 1954 je osnovna šola na Svetinjah bila popolna osemletka, ki pa so jo leta 1962 ponovno ukinili. Tako se je začela 30-letna borba za ponovno ustanovitev osemletne osnovne šole. Šola na Svetinjah je postajala premajhna in pestila jo je vedno večja prostorska stiska. Tako je skupnost vedno bolj pritiskala na oblast, da potrebujejo novo šolo z večjimi prostori, ki bi omogočala normalen pouk. Po dolgi birokratski vojni so dosegli, da je leta 1990 bila v dolini v Ivanjkovcih sezidana nova osnovna šola, ki je doprinesla h kakovostnejšemu pouku. V šolskem letu 1993/1994 je šola v Ivanjkovcih ponovno postala osemletna osnovna šola, še vedno pa so imeli težave s prostorsko stisko, zato je pouk potekal v dveh izmenah. Leta 1995 so šoli začeli dograjevati prizidek, leta 1998 pa so zgradili še novo telovadnico. Tako so bili šoli dani vsi pogoji za enoizmenski pouk, saj so imeli 9 svetlih učilnic s kabineti in novo telovadnico, ki smo se je razveselili tako krajani, zaposleni na šoli kot seveda tudi učenci. Danes nudi šolska stavba vse možnosti za dober pouk in nam je v ponos. Tudi šolski kolektiv se trudi dati učencem temeljno znanje in jih pripraviti na nadaljnje šolanje za poklic.
Keywords: Ivanjkovci, Svetinje, osnovna šola, šolska kronika, zgodovina
Published in DKUM: 14.12.2016; Views: 1808; Downloads: 171
.pdf Full text (7,53 MB)

5.
Zgodovina osnovne šole Maksa Durjave od 1945 do danes
Teja Zorec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Naslov diplomske naloge je Osnovna šola Maksa Durjave. Namen dela je bil raziskati in potem predstaviti nastanek in delovanje Osnoven šole Maksa Durjave od njenega začetka do današnjih dni. Za boljše razumevanje nastanka šole je bil potreben vpogled v širšo zgodovino samega šolstva na slovenskem ozemlju. Ker se šola nahaja v Mariboru sem predstavila tudi mesto in raziskala kako je to vplivalo na razvoj Osnovne šole Maksa Durjave. Največja prelomnica za šolo je bila leta 1960/1961, ko je šola končno dobila svoje prostore in se je tako iz Žolgarjevi ulici št. 4 preselila na Ruško cesto 15 ob reki Dravi, kjer stoji še danes. Veliko truda je bilo vloženega v samo izgradnjo šole. Šola pa je prav zadihala šele, ko so vanjo vstopili učenci, ter napolnili šolske prostore z otroškim smehom in željo po raziskovanju in učenju vsega novega. Zanimali so me predvsem začetki šole in kako se je skozi čas spopadala z številnimi ovirami, ki so ji stale na poti. Od samega začetka pa vse do danes je na šoli prišlo do velikih sprememb tako v zgradbi kot tudi v neposredni bližini šole. Že v njenem samem začetku, ko je na Ruški cesti 15 stala še Magdalenska deška osnovna šola je šolo zadela bomba in to kar 2x. Prvič jo je zadela 13.februarja 1945, ko je bomba zadela šolo in jo delno porušila. Ponovno jo je bomba zadela 1.marca, ko jo je dokončno porušila. Na tem mestu je je kasneje odprla svoja vrata nova Osnovna šola Maksa Durjave. Podrobneje sem se poglobila v samo organizacijo pouka in ugotavljanju katere interesne dejavnosti so potekale tekom šolskega leta. Skozi desetletja se je spreminjalo tudi socialno stanje družin učencev, kar je tudi posledično vplivalo na zdravstveno stanje otrok. Skozi vsa leta sem sledila končnemu uspehu učencev in ga primerjala. Pri nalogi sem uporabljala več raziskovalnih metod za nastanek teoretičnega diplomskega dela: deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda in postopek zbiranja podatkov.
Keywords: Osnova šola Maksa Durjave, zgodovina šolstva na slovenskem, delovanje šole, šolska kronika, osnovno šolstvo, učni uspeh.
Published in DKUM: 21.09.2016; Views: 3825; Downloads: 127
.pdf Full text (3,34 MB)

6.
ZGODOVINSKI RAZVOJ OSNOVNE ŠOLE TONČKE ČEČ OD LETA 1961 DO DANES
Danijela Lapornik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavila razvoj osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje od leta 1961 do danes. Leta 1961 je bila šola tako imenovana in se tako imenuje še danes. Med različnimi zgodovinskimi obdobji se je šola srečevala s takšnimi in drugačnimi težavami, kot so prostorska stiska, pomanjkanje šolskih potrebščin in učiteljev, kot tudi s slabim obiskom učencev. Vendar je te slabe čase prebrodila in se ohranila vse do danes. Občino Trbovlje sem predstavila tako geografsko kot tudi zgodovinsko. Delovanje Osnovne šole Tončke Čeč sem skozi obdobja podrobno predstavila s pomočjo šolskih kronik.
Keywords: občina Trbovlje, osnovna šola Tončke Čeč, kronika šole, šolstvo na Slovenskem, izobraževanje, zgodovinski razvoj
Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 2246; Downloads: 101
.pdf Full text (1,01 MB)

7.
Šolstvo v Kidričevem skozi čas
Tanja Godec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge z naslovom »Šolstvo v Kidričevem skozi čas« sem v uvodnem delu predstavila kraj Kidričevo kot občino in geografsko območje. Na kratko sem tudi opisala zgodovinski razvoj šolstva in zakonodaje na Slovenskem s poudarkom na vplivu cerkve v šolstvu in prvi slovenski knjigi. Iz šolske kronike sem razbrala, da je bila leta 1950 ustanovljena prva osnovna šola v Strnišču. Na začetku so bili samo trije razredi, zato so poučevali tudi trije učitelji. V prvotnih načrtih je bila šola mišljena samo za prvi in drugi razred, ker pa je bilo toliko učencev, sta se odprla še dva dodatna oddelka tretjega in četrtega razreda. Zaradi pomanjkanja prostora je postajalo vedno bolj jasno, da bo šolo potrebno dograditi, kar se je leta 1963 tudi zgodilo. V letu 1991 je Ustava Republike Slovenije določila, da se šola financira z javnimi sredstvi in tako postane javni zavod. Zato je bilo to leto prelomno v življenju in ustvarjanju osnovnih šol nove države Slovenije. Eden izmed pomembnih dogodkov v Osnovni šoli Kidričevo in podružnični šoli Lovrenc je bila uvedba devetletke. Obe šoli sta s poskusnim uvajanjem devetletke začeli leta 2003. Pomembno vlogo v kraju in šolanju pa je imela tudi Osnovna šola Lovrenc na Dravskem polju. O začetkih šole lahko govorimo že leta 1790. Prva kronika šole se začne šele leta 1962. Leta 1965 je šola zaradi priključitve dobila tudi nov naziv: Osnovna šola Kidričevo – Podružnična šola Lovrenc na Dravskem polju. Osnovna šola Kidričevo je postala centralna, šola v Lovrencu pa je izgubila še dva razreda. Učenci so tako lahko zaključili le štiri razrede in se nato pridružili učencem na Kidričevem.
Keywords: OŠ Kidričevo, OŠ Lovrenc na Dravskem polju, Kidričevo, šolska kronika, šola, šolstvo
Published in DKUM: 17.08.2016; Views: 1304; Downloads: 125
.pdf Full text (1,59 MB)

8.
ŠOLSTVO V OBČINI HRASTNIK
Sandra Hribšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Naslov diplomskega dela je Šolstvo v občini Hrastnik. Naloga je primer teoretičnega diplomskega dela. Njen namen je predstaviti razvoj šolstva v občini Hrastnik, od samega začetka oziroma ustanovitve šol pa do danes. Podrobneje sem predstavila centralno Osnovno šolo narodnega heroja Rajka Hrastnik ter njene štiri podružnice. V prvem delu naloge je kot uvod v diplomsko nalogo in za boljše razumevanje celotnega dela predstavljena današnja občina Hrastnik. Podrobneje so opisane geografske značilnosti Zasavja, katerega del je tudi Hrastnik ter življenje v občini. Podrobneje sem želela predstaviti prednosti in slabosti življenja v majhni občini ter raziskati razlike med mestom v preteklosti in mestom, v katerem živimo danes. V drugem delu diplomskega dela sem se sprva posvetila razvoju šolstva v Zasavju, osrednjeslovenski regiji, katere del je tudi občina Hrastnik. Opisala sem delovanje prvih šol v 18. stoletju na tem območju ter šolstvo med obema vojnama. Največji poudarek v diplomskem delu sloni na šolstvu v občini Hrastnik. Predstavljeni so začetki šolstva v občini, dogajanje med vojnama in po njej ter razvoj posameznih podružničnih šol v okolici občine. Zanimalo me je socialno stanje otrok v občini, šolske zgradbe, delovanje šol in njihovo vodstvo ter število učiteljev. Želela sem ugotoviti razlike v številu šoloobveznih otrok, učni uspeh na posameznih šolah ter razmere za poučevanje in spoznati učno-vzgojne dosežke učencev v preteklosti in danes. Preučevanja sem se lotila od samih ustanovitev šol pa vse do danes oziroma do njihovega propada. Glavni vir raziskovanja so bile šolske kronike, ki vsebujejo točne in ključne informacije, nekaj literature pa sem našla v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. V veliko pomoč so mi bile tudi učiteljice na hrastniški in dolski šoli, saj so mi ponudile veliko informacij o svojih lastnih doživljanjih poučevanja v različnih obdobjih. Preučila sem tudi literaturo o razvoju šolstva na slovenskih tleh, ki mi je bila v veliko pomoč pri samem pisanju mojega dela. Diplomsko delo temelji na treh raziskovalnih metodah. Pri proučevanju razvoja šolstva v občini Hrastnik sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo. V nalogi sem med seboj primerjala različne šole v občini z namenom odkrivanja podobnosti in razlik med njimi. Zato sem uporabila komparativno metodo. V opisanih zgodovinskih dejstvih o razvoju šolstva v občini Hrastnik pa še zgodovinsko metodo.
Keywords: Občina Hrastnik, zgodovina, šolstvo, šolska kronika
Published in DKUM: 05.08.2016; Views: 1786; Downloads: 221
.pdf Full text (3,11 MB)

9.
Zgodovina osnovnega šolstva pri Svetem Tomažu
Nina Slavinec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Naslov diplomskega dela je Zgodovina osnovnega šolstva pri Svetem Tomažu. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj šolstva pri Svetem Tomažu od začetkov do danes ter jih primerjati z razvojem šolstva na Slovenskem. V letih od nastanka »pouka« pa do danes se je zgodilo kar nekaj sprememb v lokaciji šole, v katerih je potekal pouk, spreminjala se je organizacija pouka, upadalo in naraščalo je število učencev, spreminjale so se dejavnosti, ki so spremljale šolsko delo, prav tako pa pomembni dogodki v šoli in izven nje. V diplomskem delu sem predstavila občino Sveti Tomaž, ki spada med mlajše občine v Sloveniji, saj je nastala leta 2006. Opisani so tudi kraji, ki sestavljajo občino, njene znamenitosti in društva. Prve oblike pouka so se pri Svetem Tomažu po zapisih kronik začele leta 1780, ko je Tomaž Pergar v takratni mežnariji imel eno šolsko sobo, v kateri je poučeval učence. V nadaljnjih letih se je šolska zgradba dograjevala, končno lokacijo je dobila leta 1972, ko so postavili novo šolo z 12 učilnicami. Leta 1999 so šolo adaptirali in zraven postavili veliko telovadnico. Pri pisanju diplomskega dela so uporabljene tri metode urejanja in zbiranja podatkov: deskriptivna, komparativna in zgodovinska metoda. Uporabila sem tudi postopek zbiranja podatkov na podlagi zapisanih kronik ter v diplomsko delo vključila tabele in slikovno gradivo za boljšo predstavo.
Keywords: šola, šolstvo, zgodovina šolstva, osnovna šola Sveti Tomaž, šolska kronika.
Published in DKUM: 07.06.2016; Views: 1716; Downloads: 154
.pdf Full text (2,57 MB)

10.
ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE OB DRAVINJI OD USTANOVITVE DO DANES
Katarina Konec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Naslov diplomskega dela je Zgodovina Osnovne šole Ob Dravinji od ustanovitve do danes. Namen dela je predstaviti zgodovino in razvoj osnovnega šolstva v Slovenskih Konjicah, podrobneje centralno Osnovno šolo Ob Dravinji ter njuni podružnici. Zajela sem obdobje od 1958 (ustanovitev šole) do danes. Zanimal me je učni uspeh učencev skozi leta, organizacija, delovanje in vodstvo šole, želela sem ugotoviti socialno stanje družin in število šoloobveznih otrok, spoznati učiteljstvo in nadzorstvo šole ter predstaviti dosežke, dejavnosti otrok in aktivno vključevanje učencev v različne prireditve. Za lažje razumevanje je opisana zgodovina Slovenskih Konjic, njene družbeno-geografske značilnosti in statistični podatki o prebivalstvu. Precej informacij o zgodovini šole v samem kraju najdemo na knjižnih policah mestne knjižnice, številne vire tudi v šolski knjižnici OŠ Ob Dravinji, ključne podatke pa v šolskih kronikah, ki so bile temeljni vir raziskovanja. Potrebno je bilo preučiti tudi zgodovino šolstva na Slovenskem, da bi lažje razumeli vzroke za nastanek šole in njeno delovanje. Pri nastanku teoretičnega diplomskega dela sem uporabila naslednje raziskovalne metode: komparativno, ki je bila najbolj primerna za proučevanje in medsebojno primerjanje različnih procesov, zgodovinsko za opisovanje preteklosti ter deskriptivno za interpretacijo dejstev in procesov. S pomočjo teh treh metod in prebiranja literature sem lahko poiskala številne dejavnike in pokazala, kako ti pozitivno ali negativno vplivajo na uspehe učencev skozi leta, in jih skušala povezati s splošnimi okoliščinami v kraju.
Keywords: OŠ Ob Dravinji, zgodovina šole, Slovenske Konjice, organizacija šole, šolska kronika.
Published in DKUM: 18.03.2016; Views: 3918; Downloads: 209
.pdf Full text (1,51 MB)

Search done in 10.48 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica