1. Razvoj 3D resne igre za prepoznavanje kroničnih bolezni z algoritmom iskanja najkrajše potiFilip Senekovič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje razvoj 3D resne igre za prepoznavanje kroničnih bolezni. V igri ima igralec vlogo pacienta in raziskuje stanovanje ter prepoznava vzroke in simptome kroničnih bolezni. V diplomskem delu se osredotočamo na oblikovanje igralca in scene, interakcijo igralca s sceno ter navigacijo z uporabo algoritma iskanja najkrajše poti. Cilj je ponuditi interaktivno učenje o kroničnih boleznih in poudariti pomen pravočasnega prepoznavanja simptomov ter sprememb življenjskih navad. Rezultati testiranja kažejo, da je izdelana igra dostopna širšemu občinstvu, saj dobro deluje tudi na manj zmogljivih računalnikih. Poleg tega je algoritem iskanja najkrajše poti zmožen igralca v realnem času učinkovito voditi skozi sceno.
Keywords: kronične bolezni, resna igra, Unity, algoritem iskanja najkrajše poti
Published in DKUM: 04.03.2025; Views: 0; Downloads: 35
 Full text (5,71 MB) |
2. Izkušnje pacientov s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbeAlina Hojnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo veliko breme sodobnega sveta, zato je pomembno delovanje v korist posameznika in lajšanje njegovih simptomov. Namen vnaprej pripravljenega načrta paliativne oskrbe zagotavlja posameznikom celovito in usklajeno oskrbo v zadnjih fazah njihovega življenja. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati izkušnje pacientov s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe.
Metode: Izvedli smo sistematičen pregled literature, pri katerem smo uporabili opisno metodo dela, metodo kompilacije, metodo analize in sinteze. Za iskanje literature smo uporabili iskalni niz. Uporabljen je bil za iskanje v mednarodnih elektronskih bazah: CINAHL, PubMed in Science-Direct. Potek iskanja in pregleda smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, identificirane raziskave smo prikazali v tabeli sinteze, hkrati pa izvedli vsebinsko analizo.
Rezultati: Izmed 896 identificiranih zadetkov smo jih v vsebinsko analizo vključili 10. Na podlagi analize smo identificirali šest ključnih podkategorij: 1) Prednosti vnaprejšnjega načrtovanja paliativne oskrbe; 2) Vpliv na kakovost oskrbe in zdravstvene izide; 3) Čustvene in psihološke prednosti; 4) Avtonomija pacienta; 5) Komunikacija in sprejemanje odločitev in 6) Ovire za učinkovito izvajanje vnaprejšnjega načrta paliativne oskrbe, ki smo jih oblikovali v glavno kategorijo, imenovano »Izkušnje pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe«.
Razprava in zaključek: Z raziskavo smo dobili prednosti in koristi ter razloge za nezainteresiranost v sodelovanju izvajanja načrta paliativne oskrbe.
Keywords: kronične nenalezljive bolezni, paliativna oskrba, vnaprej pripravljen načrt paliativne oskrbe
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 42
Full text (975,38 KB) |
3. Uporaba brezšivne skrbi pri pacientih s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimiSabina Repec, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Brezšivna skrb je na posameznika usmerjen proces, katere glavni namen je preverjanje skladnosti predpisane farmakološke terapije s ciljem zmanjšanja napak, ki se pojavljajo v povezavi s farmakološko terapijo. Gre za proces, ki zahteva multidisciplinarno sodelovanje strokovnjakov na različnih ravneh zdravstvenega varstva.
Metode: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo analize in sinteze virov, pridobljenih s pomočjo domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli intervjuje s kliničnimi farmacevti v izbrani bolnišnični instituciji, kot instrument raziskovanja pa smo uporabili pol strukturiran intervju.
Rezultati: Na podlagi analize in sinteze virov ter izvedenih intervjujev smo ugotovili, da brezšivna skrb pomembno vpliva na varnost in kakovost obravnave hospitaliziranih pacientov s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in da imajo intervjuvanci dobro percepcijo glede implementacije brezšivne skrbi v prakso.
Razprava in zaključek: Brezšivna skrb pomembno vpliva na zmanjševanje napak, ki se pojavljajo v povezavi s farmakološko terapijo v praksi in so pogostejše, kot si predstavljamo. Posledično lahko izpostavimo prednosti tako za posameznika kot javno-zdravstveni sistem.
Keywords: Brezšivna skrb, pacient, kronične nenalezljive bolezni, usklajevanje zdravljenja z zdravili, klinični farmacevt.
Published in DKUM: 22.04.2024; Views: 278; Downloads: 64
Full text (1,31 MB) |
4. Pomen preventive v skrbi za zdravjeNataša Kavaš, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zaključno delo se osredotoča na ozaveščenost prebivalcev občine Odranci glede preprečevanja nastanka kroničnih nenalezljivih bolezni ter na njihovo poznavanje in upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga.
Metode: Raziskava vključuje analizo znanstvene literature; ankete, ki so se razdelile med 200 občanov, starejših od 15 let, ter analizo stanja na področju dejavnikov tveganja in smernic zdravega življenjskega sloga.
Rezultati: Prebivalci so v povprečju dobro ozaveščeni o dejavnikih tveganja za nastanek kroničnih bolezni ter o smernicah zdravega življenjskega sloga. Kljub temu je le malo redno fizično aktivnih, čeprav se več kot polovica prebivalcev zdravo prehranjuje. Meritve zdravstvenih parametrov se redko izvajajo.
Razprava: Večina prebivalcev se zaveda dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, pri ozaveščenosti o zdravem življenjskem slogu ter upoštevanju le-tega obstajajo razlike med starostnimi skupinami ter spolom. Občani so mnenja, da bi občina Odranci lahko storila več za izboljšanje zdravja s spodbujanjem rekreacije, izobraževanjem in izgradnjo novih zdravstvenih objektov.
Zaključek: Obstaja potreba po izobraževanju, spodbujanju zdravega življenjskega sloga ter boljši izrabi resursov za promocijo zdravja v občini Odranci. Posledično bi se tako lahko izboljšalo zdravje prebivalcev ter zmanjšalo breme kroničnih nenalezljivih bolezni. S temi ugotovitvami se odpirajo nova vprašanja in poudarja pomembnost raziskave za stroko, klinično okolje in širšo javnost.
Keywords: ozaveščenost, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 272; Downloads: 54
Full text (1,94 MB) |
5. Protokoli za aplikacijo kisika pri pacientu z akutnim poslabšanjem kronične obstruktivne pljučne bolezniMateja Eferl, 2024, undergraduate thesis Abstract: Akutno poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni je eno od najpogostejših bolezenskih stanj na svetu z visoko smrtnostjo, pri zdravljenju pa so pomembni različni protokoli aplikacije kisika. Za odgovor na raziskovalno vprašanje, kateri protokoli aplikacije kisika so najpogosteje uporabljeni pri pacientih ob akutnem poslabšanju kronične pljučne bolezni, da dosežemo zadovoljivo nasičenost arterijske krvi s kisikom/ saturacijo, je bil uporabljen pregled literature na podlagi randomiziranih raziskav, kjer se je primerjal učinek dveh ali več načinov zdravljenja v zvezi z optimalno uporabo kisika v medicini za odrasle. V podatkovnih bazah je bilo identificiranih 9.919 zadetkov, v končni pregled in analizo pa je bilo vključenih 15 raziskav. Pri protokolih za aplikacijo kisika pri pacientih z akutnim poslabšanjem kronične obstruktivne pljučne bolezni so bile oblikovane tri kategorije. Terapija s kisikom se je obravnavala ob sprejemu v bolnišnico in v primerjavi s terapijo z mešanico helija in kisika, z nebulizatorji, neinvazivno ventilacijo in invazivno ventilacijo. Pri kategoriji neinvazivne ventilacije se je ta preučevala na domu, v primerjavi z neprejemanjem ventilacije, s tlačno podporo, z neinvazivno avtomatsko ventilacijo, z invazivno ventilacijo in s terapijo s kisikom. Visoko pretočna kanila s kisikom preko nosne kanile se je primerjala z neinvazivno ventilacijo in z običajno terapijo s kisikom, naredila pa se je tudi primerjava nosne kanile s sistemom optiflow in obrazne maske z Venturijevimi ventili.
Keywords: kisik, aplikacija kisika, pljučna bolezen, akutno poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni
Published in DKUM: 22.02.2024; Views: 369; Downloads: 74
Full text (805,05 KB) |
6. Integrirano presejanje za kronične nenalezljive bolezni na primarnem nivojuAnastasiya Skrabl, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo vodilni vzrok smrti po vsem svetu. Za nadzor teh bolezni se na primarni ravni izvajajo programi integrirane preventive. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, ali lahko z integriranim presejanjem na primarni ravni zdravstvenega varstva pri ljudeh obvladujemo kronične nenalezljive bolezni.Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili pregled znanstvene in strokovne literature. Raziskave, uporabljene v zaključnem delu, smo pridobili v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Medline, PubMed in ScienceDircet. Izbrane raziskave smo uvrstili v hierarhijo dokazov, s čimer smo ocenili moč dokazov. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo.Rezultati: V končno analizo smo vključili sedem raziskav. V eni izmed njih so s pomočjo presejanja odkrili več kot 70 % udeležencev, ki so imeli dejavnike tveganja za razvoj KNB ali pa že razvito bolezen, a se tega sploh niso zavedali.Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da lahko s pomočjo integriranega presejanja na primarni ravni pri ljudeh odkrijemo veliko novih primerov kronične nenalezljive bolezni, prav tako ta pristop pripomore k pravočasnemu zdravljenju ter tudi zmanjševanju zapletov, ki jih te bolezni povzročajo.
Keywords: programi integrirane preventive, kronične bolezni, primarna raven
Published in DKUM: 17.03.2023; Views: 617; Downloads: 118
Full text (932,41 KB) |
7. Paliativna oskrba pacienta z neozdravljivo boleznijo na urgenciAnja Černigoj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Zdravstveni delavci nimajo zadostnega znanja o paliativni oskrbi, ki pa je bistvenega pomena takrat, ko imamo pacienta z neozdravljivo boleznijo v urgentni obravnavi. Pomembno je, da mu zdravstveni delavci znajo nameniti posebno skrb in pozornost glede na specifiko bolezni ter obravnave. Namen diplomskega dela je raziskati, na kakšen način zdravstveni delavci zagotavljajo paliativno oskrbo v urgentni dejavnosti.
Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: SAGE, CINAHL, MEDLINE, PubMed in ScienceDirect. Postopek ekstrakcije člankov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Pri pregledu literature smo skupaj dobili 592 zadetkov, od katerih smo v raziskavo uvrstili 5 člankov. Ugotovili smo, da negovalno osebje v urgentni obravnavi uporablja specifičen pristop do pacienta. Zdravstveno osebje je v urgentni obravnavi pogosto časovno omejeno, saj se lahko pacientovo stanje hitro spremeni in ne dobi pomembnih podatkov.
Razprava in sklep: V urgentni obravnavi so ključnega pomena hitrost obravnave, sposobnost postavljanja prioritet ter strokovnost obravnave. Zdravstveno osebje se vsakodnevno srečuje s situacijami, ki odločajo o življenju. V okviru paliativne oskrbe pri pacientu z neozdravljivo boleznijo se izvajajo intervencije, kot so lajšanje obremenjujočih simptomov, postavitev ciljev ter vzpostavitev terapevtske komunikacije. Pozornost je usmerjena na duhovne in socialne skrbi pacienta.
Keywords: paliativna oskrba, pacient, kronične bolezni, urgenca, intervencija
Published in DKUM: 12.01.2022; Views: 1078; Downloads: 257
Full text (545,44 KB) |
8. Opolnomočenje pacienta – pomemben element obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezniPetra Krčovnik, 2020, master's thesis Abstract: Uvod: Stopnja opolnomočenosti vpliva na število kroničnih nenalezljivih bolezni in je povezana z determinantami zdravja. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo opolnomočenosti kroničnih pacientov ter povezanost med determinantami zdravja in opolnomočenostjo.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje stopnje opolnomočenosti sta bila uporabljena validirana anketna vprašalnika. Raziskava je potekala v treh ambulantah družinske medicine in eni ambulanti splošne medicine, sodelovalo je 201 anketirancev z vsaj eno kronično nenalezljivo boleznijo. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS, za preverjanje hipotez sta bila uporabljena Kruskal-Wallis H test in Mann-Whitney U test.
Rezultati: Stopnja opolnomočenosti anketirancev je visoka (M = 74,72; SD = 20,05). Sodelujoči dosegajo na vseh dimenzijah opolnomočenja povprečno visoko stopnjo opolnomočenosti ter so zadostno aktivni v skrbi za svoje zdravje. Obstajajo statistično pomembne razlike v opolnomočenosti glede na stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 44,091; p < 0,001) in starost (χ2(2) = 25,718; p < 0,001), medtem ko glede na spol ni bilo ugotoviti statistično pomembnih razlik (U = 4867,500; p = 0,658) v stopnji opolnomočenosti.
Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se večina anketirancev sooča z multimorbidnostjo. Za dvig stopnje opolnomočenosti je nujno prepoznavanje dejavnikov opolnomočenja, aktivna vključitev pacienta v zdravstveno obravnavo ter pogostejša udeležba v ambulanti družinske medicine. V teoriji še vedno opolnomočenje težko opredelimo, v empiričnem pristopu pa ne obstaja enotno merilo za oceno opolnomočenosti kroničnih pacientov, zato so potrebne nadaljnje študije ter izvedba intervencij za izboljšanje stopnje opolnomočenosti in dvig kakovosti življenja kroničnih pacientov.
Keywords: Kronične nenalezljive bolezni, opolnomočenje, zdravstvena nega, merjenje opolnomočenja, samooskrba.
Published in DKUM: 02.02.2021; Views: 1404; Downloads: 205
Full text (617,89 KB) |
9. Model procesa samooskrbe pacientaMarija Milavec Kapun, 2020, doctoral dissertation Abstract: Z demografskimi spremembami in z naraščanjem obolevnosti se spreminja vloga pacienta v sodobnem zdravstvu. Izpostavlja se njegova aktivna vloga, predvsem v primeru prisotnosti kroničnih nenalezljivih boleznih, ki so vedno pogosteje prisotne med odraslimi prebivalci razvitega sveta, še posebej med starostniki. To pomeni naraščajoče breme za zdravstvo, slabšo kakovost življenja in večjo odvisnost pacienta pri vsakodnevnih opravilih. Zato je pomembno, da zna pacient kar najbolje skrbeti zase v času zdravja in bolezni. Namen doktorske disertacije je oblikovati model procesa samooskrbe pacienta, ga smiselno umestiti v širši kontekst strokovne obravnave pacienta s posebno pozornostjo na prepletanju s procesi v zdravstvu in vključevanju v njih. Za uspešno implementacijo procesa je treba identificirati ključne elemente tega procesa in opredeliti strokovno podporo. Uporabljen je bil pristop akcijske znanosti, ki je za doseganje ciljev doktorske disertacije vključeval metode, kot so prenos konteksta, analiza konteksta, metoda modeliranja procesov in gradnja odločitvenega modela. Oblikovan je bil model procesa samooskrbe pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ključni element procesa samooskrbe je odločanje pacienta glede ukrepov v podporo zdravju. Informacijska podpora odločanju temelji na večparametrskem pristopu, kar zagotavlja transparentno in pravočasno ukrepanje pacienta v primeru slabšanja bolezenske simptomatike. Model procesa samooskrbe je smiselno umeščen v oblikovan ekosistem pacienta v domačem okolju, ki poudarja, da morajo vključeni strokovnjaki zagotavljati dinamično ravnovesje. Narejena je bila kontekstualna opredelitev koncepta samooskrbe, ki je prilagojena slovenskemu okolju. Samooskrba pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je ključen del celostne oskrbe teh pacientov. Model procesa samooskrbe teh pacientov do sedaj ni bil identificiran, zato njegova opredelitev predstavlja pomemben doprinos k znanosti. Z identifikacijo bistvenih elementov tega procesa in z njegovim vključevanjem v procese zdravstvene obravnave pacienta lahko zagotovimo, da bo strokovna podpora pri samooskrbi zagotavljala dinamično ravnovesje pacientovega ekosistema. Informacijska podpora pri odločanju zagotavlja transparentno sprejemanje odločitev. Pacient s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi se mora pravočasno odločati glede posameznih vidikov zdravja in iskanja strokovne pomoči. S tem se lahko dosega optimalno raven zdravja in dobrega počutja. Opredelitev koncepta samooskrbe bo lahko slovenske raziskovalce spodbudila k večjemu raziskovanju elementov samooskrbe pacienta in oblikovanju učinkovitih strokovnih intervencij. Oblikovani proces samooskrbe z vsemi bistvenimi elementi je lahko podprt z digitalno tehnologijo in mora postati pomemben del zdravstvenega sistema.
Keywords: Pacient v domačem okolju, dolgotrajna oskrba, zdravstvena nega kronične nenalezljive bolezni, odločanje
Published in DKUM: 27.08.2020; Views: 2164; Downloads: 379
Full text (4,98 MB) |
10. Najpogostejše ovire s katerimi se srečujejo medicinske sestre v paliativni oskrbiViktorija Hauptman, 2019, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo, ki se osredotoča na obvladovanje bolečine in drugih spremljajočih motečih simptomov ter lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih težav pacienta in njegovih svojcev. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom in analizo literature raziskati ovire ter težave, s katerimi se srečujejo medicinske sestre ob obravnavi posameznikov v paliativni oskrbi.
Metodologija: Uporabljen je bil sistematični pregled literature. V pregled so bile vključene naslednje baze: Cobbiss, PubMed, CINAHL in ScienceDirect.. Iskanje literature je potekalo od decembra 2017 do junija 2018. Iz iskalnega nabora 1467 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 14 člankov. Izvedena je bila vsebinska analiza člankov.
Rezultati: Ugotovljenih je bilo veliko ovir za vključitev paliativne oskrbe katere smo združili v podteme in v tri glavne teme: ovire s strani medicinskih sester, ovire s strani pacienta in ovire v komunikaciji. Ovire, ki se pojavljajo v domeni medicinskih sester ter tudi pacientov in svojcev, so predvsem strah, ne sprejemanje in neznanje oziroma nepoznavanje paliativne oskrbe. V temi komunikacija pa se pojavijo logistične in kulturne ovire ter prav tako strah.
Diskusija in zaključek: Zgodnjo vključitev paliativne oskrbe zavira mnogo dejavnikov, pa vendar je možno vzroke odpravit. Potrebno je izobraževanje medicinskih sester na področju paliativne oskrbe in tudi komunikacije s pacientom in svojcem ter tudi izobraževanje laične populacije za lažje sprejemanje pomoči v obliki paliativne oskrbe.
Keywords: paliativna zdravstvena nega in oskrba, medicinska sestra, bariere, kronične nenalezljive bolezni, komunikacija, izobraževanje.
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 2160; Downloads: 605
Full text (456,67 KB) |
