Search the digital library catalog

Abstract: Kronična ledvična bolezen je eden od svetovnih zdravstvenih problemov zaradi naraščajoče incidence, prevalence, obolevnosti, umrljivosti in visokih stroškov. Posledice kronične ledvične bolezni se poleg ledvičnih odpovedi odražajo skoraj na vseh organskih sistemih, najpomembnejši zaplet so srčno-žilne bolezni. Zaradi pomanjkljive opredelitve definicije in klasifikacije kronične ledvične bolezni je bila le-ta dokaj pogosto neprepoznana in nezdravljena. Nedavno sprejete ameriške klinične praktične smernice obsegajo definicijo in petstopenjsko klasifikacijo kronične ledvične bolezni ter opredelitev tveganja izgube ledvične funkcije in razvoja srčno-žilnih bolezni. Medicinska sestra je odgovorna, da uči bolnika ali posameznika, kakšen je »zdrav« življenjski slog. Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces, na podlagi katerega dobi bolnik ustrezne informacije, znanja, veščine in spretnosti, ki mu omogočajo zdravo življenje. V diplomski nalogi želimo na podlagi študije primera opisati in pojasniti vlogo zdravstvene nege in vzgoje pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo, predstaviti razvoj, potek in zdravljenje kronično ledvične bolezni ter predstaviti bolnika s kronično ledvično boleznijo.
Keywords: sečila, bolezni sečil, kronična ledvična bolezen, zdravstvena nega, življenjski slog
Published: 16.11.2010; Views: 2588; Downloads: 785
Full text (579,35 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična odpoved človeka prizadene ne samo fizično, ampak tudi psihološko in socialno. Odnos med medicinsko sestro in pacientom predpostavlja predpogoj za celostno obravnavo pacienta. Medicinska sestra mora prepoznati pacientove potrebe, pacientu je potrebno nuditi znanje in informacije o bolezni, mu nuditi pomoč pri soočanju z boleznijo in ga pripraviti na sodelovanje pri zdravljenju. Namen diplomskega dela je predstaviti celostno obravnavo pacienta v preddializnem obdobju in ugotoviti ali so pacienti v preddializnem obdobju po mnenju medicinskih sester tudi v praksi obravnavani celostno. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo dela, kot raziskovalni instrument smo uporabili delno strukturiran intervju, ki smo ga izvedli v treh dializnih centrih po Sloveniji. Na osnovi kvalitativne metode analize besedila smo intervjuje dobesedno prepisali, določili samostojno kodo in podkategorije na podlagi katerih smo intervjuje analizirali. Rezultati: Ugotovili smo, da so pacienti v preddializnem obdobju po mnenju medicinskih sester obravnavani celostno. Glavno kategorijo smo poimenovali »preddializna edukacija«, proučevali smo jo z vidika štirih podkategorij: odnos medicinska sestra - pacient, lastnosti medicinskih sester, celostna obravnava, priprava na preddializno edukacijo. Sklep: Medicinske sestre, ki obravnavajo paciente celostno potrebujejo poleg dobrega strokovnega znanja, potrebujejo še znanja iz drugih strokovnih področij. Medicinske sestre imajo zelo pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji pacienta, saj je sodelovanje pacienta v veliki meri odvisno od kakovosti poučenosti pacienta.
Keywords: celostna obravnava, odnos medicinska sestra - pacient, zdravstvena vzgoja, kronična ledvična bolezen, multidisciplinarna obravnava.
Published: 08.08.2012; Views: 2797; Downloads: 426
Full text (578,24 KB)

Abstract:
Keywords: kronična ledvična bolezen, končna ledvična odpoved, glomerulna filtracija
Published: 04.03.2014; Views: 837; Downloads: 204
Full text (927,15 KB)

Abstract: UVOD Kronična ledvična bolezen (KLB) predstavlja svetovni zdravstveni problem zaradi naraščajoče incidence, prevalence, slabih izidov zdravljenja in visokih stroškov zdravljenja. Proteinurija in albuminurija sta pokazatelja napredovanja ledvične bolezni, tveganja za nastanek končne ledvične odpovedi, srčno-žilne obolevnosti in umrljivosti. Zato je zdravljenje proteinurije in albuminurije eden od ciljev obravnave bolnikov s KLB. V zadnjem času so v ospredju raziskave o vlogi analogov vitamina D, še posebej parikalcitola, pri zmanjšanju proteinurije in albuminurije. Namen naše raziskave je bil ugotoviti vpliv zdravljenja s parikalcitolom pri nedializnih bolnikih s KLB in mineralno-kostno boleznijo na ledvične in srčno-žilne dejavnike tveganja. BOLNIKI IN METODE V raziskavo smo vključili 45 nedializnih bolnikov s KLB (31 moških in 14 žensk), povprečne starosti 61,98±11,87 let (razpon 31–84 let), vsi so bili belci. Vse bolnike smo ob prvem obisku v ambulanti klinično pregledali, opravili smo laboratorijske preiskave krvi in urina ter merjenje krvnega tlaka (ambulantna meritev in 24-urni krvni tlak). Na podlagi uveljavljenih smernic za zdravljenje mineralno-kostne bolezni v sklopu KLB (Kidney Disease Improving Global Outcome (KDIGO) 2009) smo bolnikom, ki so imeli proteinurijo in intaktni parathormon ≥ 65 pg/ml, ob prvem obisku uvedli parikalcitol (1 μg/dan). Bolnike smo nato spremljali na 3 mesece. Parikalcitol so jemali celokupno 6 mesecev, po njegovi ukinitvi smo jih spremljali še 6 mesecev. REZULTATI Terapija s parikalcitolom je statistično značilno znižala albumin/kreatinin v urinu, 24-urno albuminurijo in 24-urno proteinurijo, 6 mesecev po ukinitvi terapije sta albumin/kreatinin v urinu in 24-urna albuminurija statistično značilno porastla, 24-urna proteinurija pa se ni statistično značilno spremenila. Med terapijo s parikalcitolom sta serumski kreatinin in cistatin C statistično značilno porastla, ocenjena hitrost glomerulne filtracije po Chronic Kidney Disease Epidemiology Collaboration (CKD-EPI) kreatininski formuli in enostavni cistatinski formuli je upadla. Serumski kreatinin je 6 mesecev po zaključeni terapiji s parikalcitolom neznačilno upadel, ocenjena hitrost glomerulne filtracije, izračunane na osnovi CKD-EPI kreatininske formule, pa je statistično značilno porastla. Šest mesecev po zaključeni terapiji s parikalcitolom sta serumski cistatin C in na osnovi njega izračunana ocenjena hitrost glomerulne filtracije ostala približno enaka. Ob terapiji s parikalcitolom, niti po njegovi ukinitvi, se vsi parametri 24-urnega krvnega tlaka, vnetni pokazatelji, urat, troponin I (TnI) in možganski natriuretični peptid (NT-proBNP) niso statistično značilno spremenili. Ob terapiji s parikalcitolom se je statistično značilno znižal holesterol v lipoproteinu majhne gostote (LDL holesterol). Šest mesecev po ukinitvi parikalcitola ni prišlo do statistično značilnih sprememb holesterola. Apolipoprotein A1, B, lipoprotein(a), rastni faktor fibroblastov-23 (FGF-23) in homocistein smo spremljali le ob vključitvi v raziskavo in 12 mesecev zatem. Apolipoprotein A1 je v opazovanem obdobju statistično značilno upadel, FGF-23 je statistično značilno porastel, drugi parametri se niso statistično značilno spremenili. ZAKLJUČEK Z našo raziskavo smo dokazali, da 6-mesečno zdravljenje s parikalcitolom (1 µg/dan) pri nedializnih bolnikih s KLB in mineralno-kostno boleznijo zmanjša proteinurijo in albuminurijo, zniža LDL holesterol in ne vpliva na 24-urni krvni tlak, vnetne pokazatelje, urat, TnI, NT-proBNP. Ledvična funkcija se je, kljub zmanjšanju proteinurije in albuminurije, v času zdravljenja poslabšala. Šest mesecev po zaključeni terapiji s parikalcitolom je albuminurija porastla, medtem ko se proteinurija ni spremenila. Ledvična funkcija je glede na serumski cistatin C ostala enaka, glede na serumski kreatinin pa se je izboljšala. Parametri dislipidemije, 24-urni krvni tlak, vnetni pokazatelji, urat, TnI in NT-proBNP se niso spremenili.
Keywords: 24-urni krvni tlak, albuminurija, kronična ledvična bolezen, parikalcitol, proteinurija, serumski cistatin C, srčno-žilne bolezni
Published: 29.05.2015; Views: 1105; Downloads: 155
Full text (3,55 MB)

Abstract: Uvod Žilne kalcifikacije so pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za povečano srčno-žilno umrljivost in obolevnost. Predstavljajo odziv na motnjo metabolizma serumskega kalcija in fosfata. Celoten sklop motenj zajema uveljavljena kratica KLB - MKB (kronična ledvična bolezen – mineralna in kostna bolezen), ki kot posledica motnje metabolizma mineralov in kosti vodi v kostno diferenciacijo gladkomišičnih celic ter nastanek žilnih kalcifikacij v tuniki mediji (srednji mišični plasti arterij). Prisotnost žilnih kalcifikacij lahko ugotavljamo z različnimi metodami. Bolniki in metode V raziskavo smo vključili 102 bolnika, zdravljena s kronično hemodializo, od teh je bilo 60 (58,8 %) moških, srednja starost bolnikov je bila 61,8 let (razpon 24-85 let). Povprečen čas hemodializnega zdravljenja je bil 52,3 meseca (razpon 1-208 mesecev). Ocena razsežnosti koronarnih kalcifikacij s pomočjo Agatstonove skale (CACS) je bila opravljena pri 28 bolnikih. Pri 102 bolnikih so bili opravljeni lateralni radiogram trebušne aorte za oceno kalcifikacij trebušne aorte (AACS), radiogram medenice in dlani za oceno kalcifikacij medeničnih arterij (SVCS medenica) in arterij rok (SVCS dlan) ter ultrazvok karotidnih arterij za oceno debeline intime-medije (IMT). Pri 93 bolnikih smo izmerili hitrost karotidno-femoralnega oziroma aortnega pulznega vala (PWV) ter pri 88 bolnikih gleženjski indeks (ABI). Določili smo tudi serumsko vrednost fibroblastnega rastnega faktorja-23 (FGF-23). Rezultati Ugotovili smo visoko prevalenco kalcifikacij. Koronarne kalcifikacije (CACS) smo našli pri 92 % (26 od 28) bolnikov. Z radiografsko oceno smo našli kalcifikacije pri 91,2 % bolnikov, od tega na lateralnem radiogramu pri 82,4 % (84 od 102), pri 76,5 % bolnikov na radiogramu medenice ter pri 55,9 % bolnikov na radiogramu rok. Zlati standard CACS je bil v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,665), SVCS medenice (p<0,000,rho=0,654), SVCS roke (p<0,007, rho=0,497) in s PWV (p<0,002, rho=0,594). Ugotovili smo tudi statistično značilno korelacijo med AACS in PWV (p<0,000, rho=0,442), SVCS medenice in PWV (p<0,000, rho=0,466) ter SVCS roke in PWV (p<0,000, rho=0,427). IMT je bila v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,590), s SVCS medenice (p<0,000, rho=0,401), s SVCS roke (p<0,005, rho=0,279) ter tudi s PWV (p<0,000, rho=0,533). Ugotovili smo negativno korelacijo med ABI in z AACS (p<0,002, rho=-0,321), s SVCS medenice (p<0,025, rho=-0,240), s SVCS roke (p<0,012, rho=-0,267) ter s PWV (p<0,006, rho=-0,300). FGF-23 ni bil statistično pomembno povezan z nobenim od preiskovanih parametrov kalcifikacij. Zaključek Naši rezultati so pokazali zelo dobro povezavo med enostavnimi metodami ugotavljanja srčno-žilnih kalcifikacij ter bolj kompleksnimi metodami, kot je CACS. Tako lahko zlati standard CACS nadomestimo s cenejšimi in enostavnejšimi metodami z manj rentgenskega sevanja kot sta AACS in SVCS. PWV, ABI in IMT so se pokazali kot prav tako dobri primerljivi označevalci ocene kalcifikacij v primerjavi s klasičnimi rentgenskimi metodami. FGF-23 ni bil povezan z drugimi preiskovanimi parametri.
Keywords: debelina intime medije, fibroblastni rastni faktor, gleženjski indeks, hitrost aortnega pulznega vala, kronična ledvična bolezen, kalcifikacije koronarnih arterij, lateralni radiogram, rentgenska ocena žilnih kalcifikacij
Published: 17.08.2017; Views: 524; Downloads: 62
Full text (1014,28 KB)