Search the digital library catalog

Abstract: Laktozna netoleranca je avtosomno recesivna metabolna lastnost, ki je značilna za okrog 75% odraslega svetovnega prebivalstva. Posamezniki z laktozno netoleranco imajo mutacijo -13910C>T v genu LCT, ki povzroči znižano aktivnost encima laktaze, kar onemogoča popolno razgradnjo laktoze na glukozo in galaktozo v tankem črevesu, to pa povzroči neprijetne simptome, predvsem drisko, napenjanje, vetrovi neprijetnega vonja, brbotanje in bolečina v trebuhu. Raziskava opravljena na finski populaciji, je pokazala 100% povezavo med mutiranim CC genotipom in klinično dokazano laktozno netoleranco. V raziskavi smo določili frekvenco mutacije v promotorskem delu gena LCT v slovenski populaciji. V raziskavo smo zajeli 607 naključnih posameznikov, pri katerih smo preverili pogostost posameznega genotipa polimorfizma -13910C>T v genu LCT. Nadalje smo pri naključno izbranih posameznikih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je zajemal 42 vprašanj, preverili prehranske navade. V raziskavi smo iskali povezavo med genotipom polimorfizma -13910C>T v genu LCT, za laktozno netoleranco, s simptomi in vnosom laktoze ter merili ekspresijo gena LCT. Delež oseb z genotipom CC je bil 36,5%, delež oseb z genotipom CT 46,6% ter genotipom TT 16,8%. Pri preiskovancih smo preverili tedenski vnos laktoze ter primerjali vnos laktoze z posameznimi genotipi ter s pojavljanjem simptomov. Preiskovanci z genotipom CC so imeli višji vnos laktoze, kot preiskovanci z genotipoma CT in TT. Med preiskovanci, pri katerih so se simptomi pojavili po zaužitju mleka in mlečnih izdelkov, je bil vnos laktoze nižji kot pri preiskovancih, pri katerih simptomi se ne pojavijo po zaužitju mleka in mlečnih izdelkov (p=0,035, OI=-150,8-7,273). Med preiskovanci, ki imajo simptome značilne za laktozno netoleranco, je vnos laktoze prav tako nižji kot pri preiskovancih, ki so mnenja, da se ti simptomi pojavijo po zaužitju mleka in mlečnih izdelkov (p=0,031, OI=-154,03 - -8,11). V raziskavi smo merili tudi ekspresijo gena LCT v skupini anketiranih preiskovancev. Ekspresija gena LCT je bila med preiskovanci s simptomi bistveno nižja (27,87), kot med preiskovanci, ki nimajo simptomov značilnih za laktozno netoleranco (37,25). Primerjava se je izkazala kot statistično signifikantna (p=0,046). Naša raziskava je ena izmed redkih raziskav, ki ob genotipizaciji preverjajo tudi prehrambene navade preiskovancev, zato bi bilo potrebno naše ugotovitve potrditi in nadgraditi še na večjem številu vzorcev, saj bi bili rezultati tako še bolj zanesljivi. Naše ugotovitve bi lahko pomembno prispevale k razumevanju vpliva vnosa laktoze na izražanje simptomov pri osebah z bolezenskim genotipom CC polimorfizma -13910C>T v genu LCT in v prihodnosti morda prispevale delček k boljšemu poznavanju laktozne netolerance in s tem zmanjšanju težav mnogim posameznikom, ki trpijo zaradi simptomov, ki jih bolezen laktozna netoleranca povzroča.
Keywords: Ključne besede: Laktozna netoleranca, LCT, kronična vnetna črevesna bolezen, genska ekspresija, PCR v realnem času
Published in DKUM: 14.09.2011; Views: 3687; Downloads: 208
Full text (1,30 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki kot doživljenska bolezen poslabša kakovost življenja pacienta, sproži invalidnost ali celo prezgodnjo smrt. Zato je urejenost sladkorne bolezni nujna za pacientovo dobro počutje. Izhodišča za preprečevanje kroničnih zapletov sladkorne bolezni so zdrav življenjski slog in samodiscipliniranje telesa, predvsem redna telesna dejavnost, ki traja vsaj 30 minut intenzivne vadbe dnevno, redna, uravnotežena in energetsko primerna prehrana ter redno uživanje zdravil. Namen: Namen diplomskega dela je v teoretičnem delu predstaviti sladkorno bolezen, zdravljenje sladkorne bolezni ter zaplete, ki se lahko pojavijo pri sladkorni bolezni, v empiričnem delu pa s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika predstaviti kakovost življenja sladkornih pacientov s kroničnimi zapleti sladkorne bolezni. Metode: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. Raziskavo smo izvedli v Bolnišnici Topolšica v diabetološki ambulanti. V raziskovalni vzorec smo vključili 40 pacientov s sladkorno boleznijo odrasle populacije s kroničnimi zapleti sladkorne bolezni. Rezultati in diskusija: Rezultati ankete so pokazali, da pacienti s kroničnimi zapleti sladkorne bolezni zelo dobro poznajo kronične zaplete sladkorne bolezni, da največ informacij dobijo od zdravnika in da ½ anketiranih največjo podporo nudi partner/ ka ter da ti zapleti ne vplivajo dosti na njihove vsakdanje življenje in dejavnosti. Menimo, da bi se sladkorni pacienti morali v večjem številu včlanjevati v društva diabetikov, kajti tam dobijo največ informacij o bolezni, zdravljenju in nadaljnjem življenju z sladkorno boleznijo, ker pridobitev informacij s strani medicinske sestre in zdravnika je okrnjena, ker je z njihova ovira pomanjkanje časa in velika obsežnost dela.
Keywords: sladkorna bolezen, kronična bolezen, kakovost življenja, medicinska sestra.
Published in DKUM: 31.05.2011; Views: 3417; Downloads: 600
Full text (2,71 MB)

Abstract: Kronična ledvična bolezen je eden od svetovnih zdravstvenih problemov zaradi naraščajoče incidence, prevalence, obolevnosti, umrljivosti in visokih stroškov. Posledice kronične ledvične bolezni se poleg ledvičnih odpovedi odražajo skoraj na vseh organskih sistemih, najpomembnejši zaplet so srčno-žilne bolezni. Zaradi pomanjkljive opredelitve definicije in klasifikacije kronične ledvične bolezni je bila le-ta dokaj pogosto neprepoznana in nezdravljena. Nedavno sprejete ameriške klinične praktične smernice obsegajo definicijo in petstopenjsko klasifikacijo kronične ledvične bolezni ter opredelitev tveganja izgube ledvične funkcije in razvoja srčno-žilnih bolezni. Medicinska sestra je odgovorna, da uči bolnika ali posameznika, kakšen je »zdrav« življenjski slog. Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces, na podlagi katerega dobi bolnik ustrezne informacije, znanja, veščine in spretnosti, ki mu omogočajo zdravo življenje. V diplomski nalogi želimo na podlagi študije primera opisati in pojasniti vlogo zdravstvene nege in vzgoje pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo, predstaviti razvoj, potek in zdravljenje kronično ledvične bolezni ter predstaviti bolnika s kronično ledvično boleznijo.
Keywords: sečila, bolezni sečil, kronična ledvična bolezen, zdravstvena nega, življenjski slog
Published in DKUM: 16.11.2010; Views: 4425; Downloads: 951
Full text (579,35 KB)

Abstract: Zdravstvena vzgoja je ključ do uspeha zdravljenja sladkorne bolezni. Namen zdravstvene vzgoje je, da bolniki sprejmejo svojo bolezen kot realnost in del svojega življenja, da spoznajo določena dejstva o svoji bolezni ter pridobijo potrebne veščine za uspešno obvladovanje bolezni. Z dobro zdravstveno vzgojo bolnik doseže primerno znanje, prepreči nastanek zapletov sladkorne bolezni in pridobi občutek samostojnosti, varnosti in samozavesti. Diplomsko delo je empiričnega značaja in je sestavljeno iz teoretičnega ter raziskovalnega dela. V raziskovalnem delu smo ugotovili, da zdravstveno osebje daje dovolj informacij in podpore bolniku pri sladkorni bolezni ter da se bolniki zavedajo, da slabo urejena sladkorna bolezen vpliva na njihovo življenje, in povzroči kronične zaplete. Bolniki dobijo veliko podpore tudi od svoje družine, saj jim stojijo ob strani in jim pomagajo pri premagovanju težav pri sladkorni bolezni.
Keywords: sladkorna bolezen, kronična bolezen, zdravljenje sladkorne bolezni, zdravstveni delavci, zdravstvena vzgoja in izobraževanje.
Published in DKUM: 06.10.2010; Views: 3893; Downloads: 772
Full text (970,83 KB)

Keywords: sladkorna bolezen, kronična bolezen, kakovost življenja, zdravstveni delavci, zdravstvena vzgoja in izobraževanje
Published in DKUM: 12.03.2009; Views: 7303; Downloads: 1750
Full text (412,94 KB)