41. Edukacija pacientov s kronično obstruktivno boleznijo o inhalacijski terapijiDamjana Kresnik Gabršček, 2013, undergraduate thesis Abstract: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ireverzibilna in napredujoča obstruktivna motnja ventilacije. Bolezen je najpogosteje posledica dolgoletnega kajenja ali dolgotrajne izpostavljenosti škodljivostim iz ozračja in vodi v postopen upad pljučne funkcije. Za bolnike je zelo pomembno, da dobro poznajo svojo bolezen in njeno obvladovanje. Glavna naloga zdravstvenih delavcev pri obravnavi bolnikov s KOPB je poučevanje o naravi, zdravljenju in možnih zapletih bolezni.
Metodologija raziskovanja: Intervju smo uporabili za iskanje odgovorov na raziskovalna vprašanja. Intervjuvali smo bolnike s KOPB in medicinske sestre, ki se ukvarjajo z edukacijo bolnikov v Zdravstvenem domu Šentjur in Bolnišnici Topolšica. Rezultate smo predstavili v tabelah ali z grafi.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je znanje bolnikov o inhalacijski terapiji v obeh ustanovah dobro, vendar na nekaterih področjihnepopolno.
Sklep: Menimo, da v zdravstvenih ustanovah posvečajo premalo pozornosti učenju pravilne in učinkovite aplikacije inhalacijskih zdravil bolnikov, kar je pogoj za optimalen terapevtski učinek in posledično boljšo kakovost življenja bolnikov.
Keywords: Kronična obstruktivna pljučna bolezen, inhalacijska terapija, aplikacija inhalacijskih zdravil, edukacija bolnikov, šola KOPB.
Published in DKUM: 25.11.2013; Views: 3147; Downloads: 727
 Full text (1,23 MB) |
42. Zdravstvena nega pacienta s kronično ledvično boleznijoTadeja Galun, 2013, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče. Kronična ledvična bolezen je bolezen, ki lahko poteka zelo tiho; običajno je brez bolečin in simptomov; prisotna je lahko več mesecev. Za kronično ledvično boleznijo lahko zboli kdorkoli, ne glede na starost, raso in spol. Najpogostejši vzrok za pojav kronične ledvične bolezni je povišan krvni tlak, prvi ukrep zdravljenja, pa je sprememba življenjskega stila.
Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti kronično ledvično bolezen in njeno zdravljenje ter s pomočjo študije primera predstaviti pomen zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre pri pacientu s kronično ledvično boleznijo.
Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Raziskavo smo izvajali v mesecu februarju 2013. Raziskovalni vzorec je obsegal enega pacienta s kronično ledvično boleznijo, ki je bil hospitaliziran v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju, na oddelku za hemodializo. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. Informacije smo si pridobili tudi z opazovanjem pacienta, iz medicinske in negovalne dokumentacije ter s pogovorom z zdravstvenim timom.
Rezultati. Z raziskavo smo ugotovili, da je pacient dobro informiran o svojem zdravljenju, ter da upošteva vsa navodila in nasvete medicinskih sester in zdravnikov. Pri pacientu s kronično ledvično boleznijo se pojavljajo naslednje negovalne diagnoze: dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja; neuravnovešena prehrana, več kakor telo potrebuje, debelost; neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov (glede prehranjevanja); nevarnost poškodb; funkcija srca, zmanjšana.
Sklep. Pacientu s kronično ledvično boleznijo se lahko v trenutku spremeni način življenja. Pomembno je, da pacient upošteva dieto, ki mu jo je predpisal zdravnik, že na začetku zdravljenja. Potrebno je zmanjšanje čezmerne telesne teže, opustiti je potrebno vse škodljive razvade in povečati telesno dejavnost. Pomembno je tudi, da pacient izve čim več podatkov in dejstev o svoji bolezni.
Keywords: pacient, ledvice, kronična ledvična bolezen, zdravljenje, dieta, preventiva.
Published in DKUM: 10.10.2013; Views: 3539; Downloads: 493
Full text (743,15 KB) |
43. Kakovost življenja bolnikov s kroničnim obolenjemIris Potočnik, 2013, undergraduate thesis Abstract: Kronična bolezen je nenalezljiva in neozdravljiva bolezen, ki bolnika spremlja vse življenje. Kronične bolezni predstavljajo v današnjem času velik problem. Svetovna zdravstvena organizacija kronične bolezni opredeljuje kot: bolezni srca in ožilja, kronično obstruktivno pljučno bolezen, sladkorno bolezen tipa 2 in rak. Z zdravim življenjskim slogom se lahko bojujemo proti tem štirim boleznim tako, da zmanjšujemo oz. odpravimo dejavnike tveganja. Kronične bolezni vplivajo na posameznikovo kakovost življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti spremembe v kakovosti življenja zaradi kroničnih bolezni
Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 35 bolnikov, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Rezultate smo obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniškima programoma Microsoft Word in Microsoft Excel. Ugotovili smo, da so bolniki zadovoljni s svojim načinom življenja in so mnenja, da se njihova kakovost življenja ni zmanjšala zaradi bolezni in jo ocenjujejo kot dobro. Prav tako so zadovoljni s posredovanjem ustreznih informacij o njihovi bolezni. Na kronične bolezni imamo lahko nekaj vpliva s tem, da skrbimo za zdrav življenjski slog. Potrebno pa bo veliko več preventive pri osnovnošolcih in mladostnikih, saj imajo v rokah čas in možnosti, da se tem boleznim izognejo
Keywords: Kronična bolezen, sladkorna bolezen, kronična obstruktivna bolezen, rak, bolezni srca in ožilja, kakovost življenja.
Published in DKUM: 10.10.2013; Views: 2766; Downloads: 440
Full text (1007,24 KB) |
44. PRIMERJAVA RAZLIČNIH PRISTOPOV ZA IZRAČUN TVEGANJA ZA KRONIČNO VNETNO ČREVESNO BOLEZEN NA OSNOVI ANALIZE PROFILOV GENETSKIH POLIMORFIZMOVKristjan Gabor, 2013, master's thesis Abstract: Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je bolezen prebavil. Delimo jo na dva glavna podtipa, ulcerozni kolitis (UK) in Crohnovo bolezen (CB). Za KVČB je značilen kroničen, običajno vseživljenjski potek z aktualnimi zagoni ter vmesnimi krajšimi ali daljšimi obdobji odsotnosti kliničnih znakov. Vzrok za nastanek bolezni še ni poznan. Predvidevajo, da je KVČB posledica pretiranega imunskega odziva črevesne sluznice na dejavnike okolja. Pomembno vlogo pri njenem razvoju imajo genetski dejavniki. Je kompleksna bolezen, saj jo povzročajo genske okvare na več mestih, vendar ima vsak gen zelo majhen doprinos k razvoju bolezni. Namen magistrskega dela je izračunati statistične povezave in primerjati različne pristope napovednih modelov na osnovi analize genetskega zapisa, kot so napovedni model s kombinacijo polimorfizmov SNP (angl. single nucleotide polymorphism), napoved tveganja po multiplikativnem modelu in napovedni model, zgrajen s pomočjo strojnega učenja. Napovedni modeli so zgrajeni na modelu bolezni KVČB za posamezen SNP na osnovi rezultatov genotipizacije 33 različnih polimorfizmov SNP oziroma 30 genov pri slovenskih bolnikih s KVČB. Ti napovedni modeli nam omogočajo, da na osnovi genske analize napovemo tveganje bolezni za posameznika. Ugotovili smo, kateri SNP-ji predstavljajo najpomembnejši dejavnik tveganja v slovenski populaciji. Z metodo primerjave kombinacije SNP-jev med dvema skupinama smo najboljšo napoved dosegli pri primerjanju bolnikov z UK s kontrolno skupino zdravih posameznikov. Občutljivost testa je bila 64,9-odstotna in specifičnost 72,13-odstotna. Z napovednim modelom, zgrajenim s pomočjo strojnega učenja v odprtokodnem statističnem programu R, smo pri razlikovanju med skupino bolnikov s CB in kontrolno skupino zdravih posameznikov dosegli 76,38-odstotno občutljivost in 54,55-odstotno specifičnost. Prav tako smo poiskali najbolj informativne kombinacije genov in genetskih profilov, ki z optimalnim razmerjem med občutljivostjo in specifičnostjo napovedujejo tveganje za KVČB. Tako smo s pomočjo strojnega učenja ugotovili, da so za nastanek bolezni najbolj vplivni geni SLC22A5, FCGR3A, NR1/2 in SLC22A4. Ob primerjavi relativnega tveganja (RR) po standardni enačbi in po sistemu podjetja deCODEme, ki ima nekoliko drugačen pristop izračuna RR, smo dobili 12-odstotno neujemanje rezultatov oziroma napovedi relativnega tveganja za določene posamezne genotipske kombinacije.
Keywords: kronična vnetna črevesna bolezen, genetika, DNA, polimorfizmi SNP, napovedni modeli, strojno učenje, bioinformatika
Published in DKUM: 12.07.2013; Views: 3054; Downloads: 233
Full text (3,15 MB) |
45. Asociacijska analiza na celotnem genomu pri slovenskih bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijoMitja Mitrovič, 2013, dissertation Abstract: V preteklih desetletjih je bil v raziskave in razumevanje patogeneze KVČB vložen precejšen napor, vendar natančni vzroki nastanka bolezni še niso povsem pojasnjeni. Po zdaj najbolj uveljavljeni hipotezi se bolezen pojavi zaradi pretiranega imunskega odziva na normalno črevesno mikrofloro pri gensko dovzetnih posameznikih. Bolniki s KVČB zbolijo za eno od dveh precej podobnih oblik kroničnega vnetja črevesja: ulceroznim kolitisom (UK) ali Crohnovo boleznijo (CB). V 10−15 odstotkih primerov pa bolniki ne kažejo jasnih kliničnih, endoskopskih in histoloških značilnosti CB ali UK, in govorimo o intermediarnem kolitisu (IK). Največjo pogostost bolezni so ugotovili v Kanadi in Severni Evropi, najmanjšo pa v deželah v razvoju in v Aziji, pri čemer je UK pogostejši kot CB. Za slovensko populacijo sicer ni konkretnih epidemioloških podatkov, vendar je bilo ob koncu 90. let v Sloveniji 1150 bolnikov s KVČB, kar nas uvršča na dno evropske lestvice. Na nastanek bolezni vplivajo različni dejavniki okolja, iz epidemioloških raziskav družin in dvojčkov pa nedvomno izhaja, da k tveganju za KVČB prispevajo tudi genski dejavniki. Kljub številnim dokazom o genskem ozadju bolezni se je natančno določanje genskih determinant začelo šele v zadnjih petnajstih letih. Temeljilo je na številnih raziskovalnih pristopih. Asociacijske študije na celotnem genomu (GWAS) so z odkritjem povezav med KVČB in 99 lokusi največ prispevale k razumevanju genskega ozadja bolezni. Med pomembnejše izzive v obdobju po GWAS spadata odkrivanje vzročnih variant in analiza njihovih funkcionalnih posledic, s tem pa posledično tudi rešitev problema manjkajočega dednostnega deleža pri kompleksnih boleznih. Zaradi tega so bili predlagani številni pristopi, kot so npr. fino kartiranje, analiza eQTL-ov in GWAS pri družinah obolelih, vključno s preučevanjem učinkov starševskega izvora (angl. parent of origin − POO) na izražanje genov. Ob tem pa so številne raziskovalne skupine, ki se ukvarjajo z genetiko KVČB, pod okriljem konzorcija International Inflammatory Bowel Disease Consortium (IIBDGC) združile moči v projektu ImmunoChip (iCHIP), ki predstavlja tarčno mikromrežo DNK za analiziranje imunsko posredovanih bolezni. V raziskavi smo izvedli z iCHIP-om prvo tarčno študijo GWAS pri 227 bolnikih s KVČB in 210 zdravih posameznikih. Zaradi razmeroma omejenega števila preiskovancev sicer nismo imeli zadostne statistične moči za odkrivanje statistično značilnih povezav, vendar smo nakazali na nominalne povezave z boleznijo na kromosomih 1, 5, 8, 13 in 16. V sodelovanju z drugimi člani projekta iCHIP, ki je v metaanalizi vključeval približno 75.000 bolnikov s KVČB in zdravih posameznikov, smo prispevali k odkritju 71 novih statistično značilnih povezav z boleznijo, tako da se je skupno število bolezenskih lokusov z 99 povzpelo na 163. Glede odkrivanja skupnih mehanizmov kompleksnih bolezni je pomembna tudi ugotovitev, da je več kot dve tretjini lokusov KVČB impliciranih v patogenezi drugih imunsko posredovanih bolezni, kot so ankilizirajoči spondilitis, psoriaza in mikobakterijske okužbe. V raziskavi smo ločeno izvedli tudi asociacijsko analizo SNP-jev genov NOD2 in IL23R ter prvič povezali omenjena gena s patogenezo KVČB pri slovenskih bolnikih. Genotipske podatke smo pridobili z optimizacijo metode analize DNK s talilnimi krivuljami visoke ločljivosti (HRMA), ki se je izkazala kot hitra, preprosta, natančna in cenovno ugodna metoda za odkrivanje redkih mutacij in za gensko tipizacijo. V študiji smo s kartiranjem cis-eQTL-ov v regiji s tremi kandidatnimi geni ( ) ugotovili, da polimorfizma rs10178214, rs1041973 in redka varianta ccc-2-102248784-A-G statistično značilno vplivajo na izražanje gena IL1RL1 v periferni venski krvi. Nismo pa opazili statistično značilnega izražanja tarčnih genov v črevesnih biopsijah bolnikov s CB. V raziskavi smo pri nizozemskih bolnikih s KVČB odkrili omejen učinek POO genov IL12B, PRDM1 in NOD2, ki pa nam ga v večji neodvisni kohorti ni uspelo replicirati.
Keywords: kronična vnetna črevesna bolezen, asociacijska analiza na celotnem genomu, ImmunoChip
Published in DKUM: 08.05.2013; Views: 4711; Downloads: 483
Full text (74,81 MB) |
46. |
47. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA V PREDDIALIZNEM OBDOBJUMilena Gosak, 2012, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična odpoved človeka prizadene ne samo fizično, ampak tudi psihološko in socialno. Odnos med medicinsko sestro in pacientom predpostavlja predpogoj za celostno obravnavo pacienta. Medicinska sestra mora prepoznati pacientove potrebe, pacientu je potrebno nuditi znanje in informacije o bolezni, mu nuditi pomoč pri soočanju z boleznijo in ga pripraviti na sodelovanje pri zdravljenju. Namen diplomskega dela je predstaviti celostno obravnavo pacienta v preddializnem obdobju in ugotoviti ali so pacienti v preddializnem obdobju po mnenju medicinskih sester tudi v praksi obravnavani celostno.
Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo dela, kot raziskovalni instrument smo uporabili delno strukturiran intervju, ki smo ga izvedli v treh dializnih centrih po Sloveniji. Na osnovi kvalitativne metode analize besedila smo intervjuje dobesedno prepisali, določili samostojno kodo in podkategorije na podlagi katerih smo intervjuje analizirali.
Rezultati: Ugotovili smo, da so pacienti v preddializnem obdobju po mnenju medicinskih sester obravnavani celostno. Glavno kategorijo smo poimenovali »preddializna edukacija«, proučevali smo jo z vidika štirih podkategorij: odnos medicinska sestra - pacient, lastnosti medicinskih sester, celostna obravnava, priprava na preddializno edukacijo.
Sklep: Medicinske sestre, ki obravnavajo paciente celostno potrebujejo poleg dobrega strokovnega znanja, potrebujejo še znanja iz drugih strokovnih področij. Medicinske sestre imajo zelo pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji pacienta, saj je sodelovanje pacienta v veliki meri odvisno od kakovosti poučenosti pacienta.
Keywords: celostna obravnava, odnos medicinska sestra - pacient, zdravstvena vzgoja, kronična ledvična bolezen, multidisciplinarna obravnava.
Published in DKUM: 08.08.2012; Views: 4062; Downloads: 554
Full text (578,24 KB) |
48. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju napredovanja kronične ledvične bolezni pri otroku in mladostnikuSabina Eberl, 2012, undergraduate thesis Abstract: Kronična ledvična bolezen (KLB) ni tipična bolezen otroške dobe, njena pogostnost je pri otrocih in mladostnikih precej manjša kot pri odraslih. Predstavlja pomemben zdravstveni problem otrok in mladostnikov. Z zdravstveno vzgojnim delom medicinska sestra (MS) in sodelujoči zdravstveni tim pomaga do upočasnitve napredovanja KLB in do podaljšanja časa prihoda na nadomestno zdravljenje.
Metodologija raziskovanja: Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 21 vprašanj. 6 vprašanj je bilo zaprtega in 15 odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 12 članov negovalnega tima iz Centra za otroško dializo in 10 članov negovalnega tima Kliničnega oddelka za nefrologijo, Pediatrične klinike, UKC Ljubljana. 5 članov iz obeh negovalnih timov je sodelovanje zavrnilo. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so starši otrok oz. mladostnikov s KLB poučeni o pomenu preddializne edukacije in s katerimi težavami otrok oz. mladostnikov in njihovih staršev se medicinske sestre srečujejo v preddializni edukaciji.
Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da so po mnenju 76 % anketiranih zaposlenih starši otrok oz. mladostnikov s KLB dokaj dobro seznanjeni z namenom preddializne edukacije: preprečevanje napredovanja KLB pri otroku in mladostniku. Ugotovili smo, da 32 % anketiranih izvaja največ ZV dela na področju dietne prehrane, 32 % vnosu tekočine v telo in 26 % uživanju predpisane medikamentozne terapije.
Sklep: S strani MS in zdravstvenega tima bo potrebno še veliko poučevanja otrok oz. mladostnikov s KLB in njihovih družin. Otroci in mladostniki s KLB in njihove družine morajo upoštevati vse ukrepe za upočasnitev napredovanja KLB, saj podaljšujejo čas prihoda na nadomestno zdravljenje, ob enem pa predstavljajo aktivno vključevanje v proces zdravljenja.
Keywords: Otrok in mladostnik, medicinska sestra, kronična ledvična bolezen, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja, končna ledvična odpoved, nadomestno zdravljenje
Published in DKUM: 18.05.2012; Views: 3372; Downloads: 506
Full text (1,18 MB) |
49. Kajenje v povezavi z nastankom kronične obstruktivne pljučne bolezni Marinka Župec, 2012, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Kajenje je prevladujoči dejavnik tveganja za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni. Pri odkrivanju kronične obstruktivne pljučne bolezni ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki s preiskavo testov pljučne ventilacije pri preiskovancih s sumom na KOPB ob ustrezni motivaciji preiskovanca in v skladu z navodili izvede omenjeni test, ob tem pa izvaja tudi zdravstveno vzgojno delo predvsem pri opuščanja kajenja in motiviranju bolnika za pravilno uporabo inhalacijske terapije.
Metode: Izvedli smo retrospektivno analizo. Analizirali smo rezultate in podatke preiskovancev, ki so opravili teste pljučne ventilacije v Respiratornem laboratoriju, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letih 2009 in 2010. Izbrali smo rezultate in podatke 60 kadilcev, 20 nekadilcev in 20 bivših kadilcev.
Rezultati: Ugotovili smo, da se povprečne vrednosti Forsirane ekspiratorne kapacitete v prvi sekundi (FEV 1) kadilcev > kot 25 let (starih od 46 do 50 let) izrazito znižajo in sicer na 73 % norme. Ob nadaljevanju kajenja > kot 45 let (starih od 61 do 70 let) se FEV 1 zniža na celo 63 % norme, kar ocenjujemo po klasifikaciji smernic GOLD kot II. (zmerno) stopnjo s trendom nižanja. Pri bivših kadilcih, ki so v starosti od 46 do 50 let opustili kajenje (stari od 61 do 70 let) smo ugotovili, da se v primerjavi s kadilci starimi od 46 do 50 let v skladu s staranjem vrednost FEV 1 (74 %) ni znižala. Na podlagi regresijske analize pa smo ugotovili da obdobje kajenja več kot 20 cigaret dnevno statistično pomembno (ß=0,636, p<0,001) vpliva na vrednosti FEV 1.
Razprava in sklep: Potrdili smo pomen zgodnjega odkrivanja KOPB pri bolnikih, posledično opuščanje kajenja, sodelovanja pri zdravljenju ter vlogo medicinke sestre kot izvajalke preiskav ter zdravstvene vzgojiteljice.
Keywords: Kronična obstruktivna pljučna bolezen, kajenje, spirometrija, zdravstvena vzgoja.
Published in DKUM: 09.05.2012; Views: 3214; Downloads: 635
Full text (638,32 KB) |
50. Vloga družine pri otroku s kronično boleznijo Barbara Vavkan, 2011, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Kronična bolezen spremeni otrokov način življenja in njegove navade ter postavi otroku različne omejitve. Posledično otrok postane odvisen od staršev in medicinskega osebja. Pri večini otrok se zmanjša samostojnost, pojavita se strah in negotovost. Prvi reakciji staršev ob potrditvi diagnoze kronične bolezni sta šok in nepriznavanje, nato pa se starši soočijo z boleznijo in otroku maksimalno pomagajo. Vsaka družina, ki ima kronično bolnega otroka, spremeni svoj življenjski slog tako, da je najbolj primeren in koristen za otroka.
Namen: Predstaviti vlogo družine pri otroku, ki ima potrjeno diagnozo kronične bolezni. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se spremeni življenje družine s kronično bolnim otrokom in če se, na kakšen način.
Metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo domače in tuje literature. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 25 staršev kronično bolnih otrok, ki so obravnavani v predšolskem dispanzerju in dispanzerju za šolske otroke in mladino v Zdravstvenem domu Velenje.
Rezultati in diskusije: Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo da v večini vse družine spremenijo svoj življenjski slog ob potrditvi diagnoze kronične bolezni otroka. Ugotovili smo tudi, da je vloga družine pri kronično bolnem otroku zelo pomembna, saj se otrok v družini, ki mu stoji ob strani in mu pomaga, počuti varnega in sposobnega obvladovanja svoje bolezni. Raziskava kaže, da celotna družina najpogosteje spremeni prehranjevalne navade in želi koristno preživeti prosti čas s kronično bolnim otrokom.
Keywords: otrok, kronična bolezen, družina, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, vloga družine, življenje
Published in DKUM: 07.12.2011; Views: 3985; Downloads: 610
Full text (1,41 MB) |
