| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 139
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Optimizacija in validacija metode za določanje sestave eteričnih olj konoplje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Karin Gole, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je znana predvsem zaradi psihoaktivne spojine delta-9-tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD). Poleg omenjenih spojin je konoplja bogata tudi z drugimi zdravilnimi in koristnimi snovmi, ki se nahajajo v eteričnem olju. Med te sodijo terpeni. To so spojine, ki se nahajajo v zeliščih, sadju in zelenjavi in so odgovorni za njihov okus ter vonj. Področje raziskav terpenov je narastlo predvsem v zadnjem času zaradi njihovih pozitivnih učinkov na človeški organizem in njihovo uporabo v agronomiji. Kemotip konoplje opredeljuje sestavo njenih komponent, ki jo ugotovimo preko analize eteričnega olja konoplje. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo optimirali in validirali metodo za določanje sestave eteričnih olj konoplje, pri čemer smo uporabili referenčne metode Evropskega pivovarskega združenja (angl. European Brewery Convention, EBC). Eterično olje konoplje smo pridobili z destilacijo z vodno paro po Clevengerju in ga nato analizirali s plinsko kromatografijo, pri kateri smo uporabili plamensko ionizacijski detektor. Ker se v eteričnem olju konoplje nahaja veliko število komponent, je validacija na vseh nemogoča. Zato smo validacijo metode izvedli na petih izbranih komponentah, ki smo jih izbrali glede na njihovo vsebnost v konoplji. V sklopu validacije smo določili selektivnost in specifičnost, linearnost, natančnost, točnost ter mejo zaznavnosti in mejo določljivosti. Ker smo pri validaciji uporabili starejše vzorce eteričnih olj, smo se dodatno odločili za preizkus stabilnosti eteričnega olja.
Keywords: konoplja, terpeni, eterično olje, plinska kromatografija, validacija
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 354; Downloads: 23
.pdf Full text (2,51 MB)

2.
Izolacija kapsaicinoidov iz različnih vrst čili paprik : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Melani Vengust, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Čili je začimba, ki prihaja iz rodu rdečih paprik. Izvira iz Amerike. Pri pripravi hrane se uporablja že pet tisočletij. Poznamo pet osnovnih vrst čilijev in več kot 3000 različic. Pri diplomskem delu smo se odločili, da bomo uporabili posušene paprike lokalnega pridelovalca naslednjih vrst: Bird´s Eye, kajenska paprika, Lemon drop in Carolina Reaper. Čili vsebuje pekoče spojine kapsaicinoidov, ki jih najdemo največ v placenti, kjer so zraščena semena. Oljnate spojine kapsaicinoidov delimo na nordikapsaicin, dihidrokapsaicin in kapsaicin, ki ga je v pekočih paprikah največ. Topen je v organskih topilih, zato smo se odločili za uporabo etanola in dimetil sulfoksida. Izvedli smo različne ekstrakcijske metode (ultrazvočna ekstrakcija, ekstrakcija po Soxhletu, vroča in hladna maceracija). Za določanje kapsaicinoidov smo uporabili tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS/MS). Na podlagi teh rezultatov smo določili indeks pikantnosti. UV/VIS spektrofotometrijo smo uporabili za določanje antioksidativnega potenciala, totalnih fenolov in proantocianidinov. Pri beleženju dobljenih podatkov smo si pomagali s programom Excel, programskim jezikom R in integriranim razvojnim okoljem RStudio. Rezultati kažejo, da je izkoristek ekstrakcij najvišji pri kajenski papriki v primeru vroče maceracije z dimetil sulfoksidom. Najvišjo antioksidativno aktivnost ima ekstrakt iz vzorca Carolina Reaper, pridobljen z vročo maceracijo s topilom dimetil sulfoksid. Najvišjo vsebnost totalnih fenolov ima etanolni ekstrakt iz vzorca Carolina Reaper, pridobljen s Soxhletovo ekstrakcijo. Vsebnost proantocianidinov je najvišja pri vrsti Bird´s Eye, v primeru Soxhletove ekstrakcije z etanolom. Največ kapsaicinoidov ima vrsta Carolina Reaper, vsebnost je najvišja v etanolnih ekstraktih. Prišli smo do ugotovitve, da ima v splošnem največjo vsebnost kapsaicinoidov čili Carolina Reaper, kar sovpada tudi z največjo vrednostjo na Scovillovi lestivci. Vsebnost pekočih snovi in vrednost skovilov pada v naslednjem vrstnem redu: Carolina reaper, Bird's Eye, kajenska paprika in Lemon Drop. Zaradi mnogih pozitivnih učinkov čilija vse pogosteje zasledimo njegovo uporabo v farmaciji, medicini in prehrani. To je tudi razlog, da je vedno več raziskav na tem področju.
Keywords: Čili, kapsaicinoidi, kromatografija, spektrofotometrija, biološko aktivne komponente.
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 345; Downloads: 26
.pdf Full text (3,12 MB)

3.
Analizna kemija II in industrijska analiza : navodila za vaje
Maša Islamčević Razboršek, Mitja Kolar, 2023

Abstract: Gradivo obsega navodila za sledeče vaje: potenciometrično titracijo H3PO4 z NaOH, potenciometrično določanje koncentracije bromidnih ionov, konduktometrične titracije, elektrogravimetrijo, spektrofotometrično določitev železa, atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS), atomsko emisijsko spektroskopijo (AES), spektroskopsko določitev zmesi benzena in toluena, ionsko kromatografijo in plinsko kromatografijo. Navodila za vaje so napisana tako, da omogočajo študentom samostojno delo, saj so poleg samega eksperimentalnega dela vključene tudi kratke teoretične osnove, ki so potrebne za samo razumevanje analizne metode, vključene so pa tudi skice in sheme instrumentov, kar omogoča študentu lažje razumevanje in delo v laboratoriju. Struktura gradiva je zasnovana tako, da vodi bralca od namena dela preko osnov do praktičnega eksperimentiranja in na koncu do zbranih novih pojmov, ki so v veliko pomoč pri študiju in pripravi na preverjanje znanja. Navodilom so dodana tudi navodila za varno delo v laboratoriju, pregled simbolov nevarnih snovi, napotki za prvo pomoč, inventarni list in izbrani viri s področja analizne kemije.
Keywords: potenciometrija, potenciometrična titracija, konduktometrija, konduktometrična titracija, elektrogravimetrija, spektrofotometrija, atomska absorpcijska spektroskopija, atomska emisijska spektroskopija, ionska kromatografija, plinska kromatografija
Published in DKUM: 02.10.2023; Views: 417; Downloads: 57
.pdf Full text (4,67 MB)
This document has many files! More...

4.
Analiza fluoridnih, kloridnih in sulfatnih anionov z ionsko kromatografijo in primerjava vsebnosti v vodi in čajih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Barbara Oder, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Čaj je ena izmed najpogostejših brezalkoholnih pijač na svetu, učinkovine v njem pa lahko imajo številne pozitivne učinke na zdravje in dobro počutje. Kemijska sestava čaja je zelo raznolika, saj je v njem poleg polifenolnih spojin, flavonoidov, čreslovin (taninov), vitaminov in mineralov možno zaslediti tudi različne anorganske in organske anione. V čajih smo določevali fluoridne, kloridne, nitratne in sulfatne anione. Kloridne, nitratne in sulfatne ione smo določali z validirano metodo ionske kromatografije v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Za kvantitativno določitev fluoridnih ionov pa smo sami razvili in delno validirali analizno metodo prav tako z uporabo ionske kromatografije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Analizirali smo šestnajst različnih slovenskih komercialno dostopnih čajev glede na vsebnost vodotopnih anionov. Pripravljali smo poparke oz. izvlečke posameznih suhih čajev (zeliščnih in sadnih) z vročo vodo tako, da smo 500 mg posameznega homogeniziranega vzorca čaja prelili z vrelo ultra čisto vodo, premešali in pustili ekstrahirati 30 min. Po končani ekstrakciji smo vzorec prefiltrirali, redčili na ustrezen volumen. S takim postopkom priprave vzorcev smo simulirali vsakdanjo pripravo čajev v gospodinjstvu. Vzorce smo analizirali z ionsko kromatografijo. Rezultati študije kažejo, da se v vseh šestnajstih analiziranih vzorcih čaja pojavljajo fluoridni, kloridni in sulfatni anioni, medtem ko nitratnih anionov nismo zasledili le v treh vzorcih (dva vzorca zeliščnih čajev in en vzorec sadnega čaja). Primerjava koncentracij preiskovanih anionov v ekstraktih čaja in v pitni vodi je pokazala, da so v vzorcih čaja bistveno večje koncentracije anionov kot so koncentracije anionov v vzorcu pitne vode Potrdili smo, da so vse določene koncentracije kloridnih, nitratnih in sulfatnih anionov manjše od mejnih vrednosti dnevnega vnosa the anionov v telo, kot jih navaja NIJZ. Izjema so koncentracije fluoridnih ionov tako v ekstraktih čajev kot v pitni vodi, kjer so določene koncentracije v pitni vodi tudi do 2,5-krat večje od mejnih koncentracij s strani NIJZ. Na koncentracije posameznih ionov v rastlinah in pitni vodi lahko vplivajo številni dejavniki: okolje rasti rastline, poseg človeka v okolje ipd.
Keywords: anioni, čaj, ionska kromatografija, validacija
Published in DKUM: 12.04.2023; Views: 475; Downloads: 64
.pdf Full text (2,37 MB)

5.
Vpliv askorbinske kisline na pojav postoperativne ledvične okvare po operacijah na odprtem srcu : doktorska disertacija
Anže Djordjević, 2022, doctoral dissertation

Abstract: IZHODIŠČA Perioperativna ledvična okvara je pomemben dejavik smrtnosti, obolevnosti in stroškov v srčni kirurgiji, njena pojavnost v literaturi znaša od <1% in do 70%. Ledvična okvara, ki zahteva ledvično nadomestno zdravljenje, je povezana s posebej visoko smrtnostjo. Mnogo raziskav dokazuje, da tudi tista zmanjšanja ledvične funkcije, kjer ledvično nadomestno zdravjenje ni potrebno oziroma serumske vrednosti kreatinina porastejo le blago ali celo ne presežejo normalnih vrednosti, vplivajo na kratko- in dolgoročne rezultate kardiokirurškega zdravljenja. Obstaja več kot 30 definicij akutne ledvične okvare, zato je bil potreben splošno sprejet kompromis glede oblikovanja nove definicije v okviru delovne skupine Kidney Disease: Improving Global Outcomes (t.i. KDIGO klasifikacija akutne ledvične okvare) iz leta 2012. Nova KDIGO klasifikacija ima dobro napovedno vrednost obolevnosti in smrtnosti pri kritično bolnih, vključno s kardiokirurškimi bolniki. Veliko raziskav potrjuje uspešnost in varnost nadomeščanja askorbinske kisline pri visoko rizičnih bolnikih, kot so tudi tisti po operacijah na odprtem srcu, vendar smo do zdaj zasledili le nekaj manjših, ki so specifično primerjale skupine bolnikov z in brez suplementacije glede perioperativne ledvične okvare. Rezultati omenjenih raziskav kažejo, da nadomeščanje askorbinske kisline v njihovih subpopulacijah kardiokirurških bolnikov ni bilo povezano z manjšo okvaro ledvic. METODE V prospektivno raziskavo smo vključili odrasle kardiokirurške bolnike, operirane na Oddelku za kardiokirurgijo Univerzitetnega kliničnea centra Maribor in Kliniki za kardiovaskularno kirurgijo Inštituta za kardiovaskularne bolezni Vojvodine Sremska Kamenica v obdobju od decembra 2018 do maja 2019. Izključitveni kriteriji so bili starost pod 18 let, operacija brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka, hiperoksalurija, anamneza ledvičnih kamnov, anamneza alergije na askorbinsko kislino, kritično predoperativno stanje (ventrikularna tahikardija ali ventrikularna fibrilacija, predoperativno kardiopulmonalno oživljanje, predoperativna inotropna podpora, vstavljena intra-aortna balonska črpalka), nujnost operacije, ki mora biti opravljena pred začetkom naslednjega delovnega dne, imunosupresivna ali antioksidativna terapija znotraj 30 dni pred operacijo, hipotermični cirkulatorni zastoj, predoperativna kronična ledvična bolezen z ocenjeno glomerulno filtracijo < 30 mL/min/1.73m2 in smrt bolnika pred zaključkom protokola študije (znotraj prvih petih postoperativnih dni). Bolnike smo razdelili na dve skupini, in sicer na testno in kontrolno. Kot kazalce ledvične funkcije smo uporabili serumsko koncentracijo kreatinina, ocenjeno glomerulno filtracijo in urno diurezo. Glede na predoperativne vrednosti smo izračunali absolutne in relativne spremembe. Vsakemu bolniku je bila med hospitalizacijo merjena urna diureza od intraoperativnega obdobja pa do petega dneva. Bolnike smo uvrstili v ustrezni razred po KDIGO klasifikaciji. Skupini smo primerjali tudi po nekaterih demografskih podatkih in tistih pred-, intra- in postoperativnih lastnostih, ki bi lahko vplivale na delovanje ledvic. V subpopulaciji bolnikov smo merili serumske vrednosti malondialdehida kot posrednega biomarkerja oksidativnega stresa. Za primerjavo skupin smo uporabili t-test za numerične in test χ-kvadrat za kategorične spremenljivke. Pri preizkušanju hipotez smo kot statistično pomembno upoštevali p < 0.05. REZULTATI Testno skupino, ki je prejela askorbinsko kislino, je sestavljalo 163 bolnikov, medtem ko je kontrolna skupina štela 169 bolnikov. Skupini sta se dobro ujemali glede na izhodiščno demografijo in so imele podobne intraoperativne značilnosti. Incidenci akutne ledvične okvare v testni in kontrolni skupini sta bili 20.9 % oziroma 28.4 % (p = 0.127). Ocenjena glomerulna filtracija se med študijskimi skupinami v celotnem pooperativnem obdobju ni razlikovala. V skupini, ki je prejela askorbinsko kislino, je bil trend višjih vrednosti malondialdehida s statistično značilnostjo prvi postoperativni dan in nižje bolnišnične umrljivosti (0.6 % proti 4.1 %, p = 0.067). Ob popustitvi aortne zažemke smo odkrili znatno povečanje koncentracije malondialdehida v serumu. Koncentracija malondialdehida v serumu se je še naprej povečevala in dosegla vrh 12 ur po operaciji. Nato je začela upadati, vendar je ostala pomembno višja v primerjavi s predoperativnimi vrednostmi 24 in 48 ur po operaciji. ZAKLJUČKI Po našem vedenju je pričujoče raziskovalno delo prva študija, ki: 1) je merila serumske vrednosti malondialdehida s pomočjo visoko specifične metode plinske kromatografije in masne spektrometrije, 2) je objavila podatke o največji skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu, katerim smo natančno merili perioperativne spremembe serumske koncentracije malondialdehida kot indikatorja oksidativnega stresa in 3) je objavila podatke o vplivu askorbinske kisline na pojav postoperativne akutne ledvične okvare pri največji randomizirani skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu. Askorbinska kislina ni pomembno znižala pojavnosti akutne ledvične okvare po operacijah na odprtem srcu z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka. Serumska koncentracija malodialdehida se pomembno poveča intraoperativno in narašča v zgodnjem pooperativnem obdobju do 12 ur po zaključku operacije. Pomembno povišana ostane do 48 ur po operaciji. Ključne besede: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, zunajtelesni krvni obtok, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Keywords: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Published in DKUM: 29.11.2022; Views: 510; Downloads: 50
.pdf Full text (1,65 MB)

6.
Določanje komponent v bučnem olju s pomočjo kromatografskih tehnik : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Melissa Sterniša, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili vpliv postopkov izolacije na kakovost bučnega olja, pri čemer smo se osredotočili na vsebnost maščobnih kislin. Olje smo pridobili iz mletih bučnih semen sorte buče Cucurbita pepo s petimi različnimi ekstrakcijskimi tehnikami (hladna in vroča ekstrakcija, ekstrakcija po Soxhletu, ultrazvočna ekstrakcija), z dvema organskima topiloma, in sicer heksanom in petroletrom ter superkritično ekstrakcijo s CO2 pri različnih temperaturah in tlakih. Ekstrahirali smo pri 40 °C ter 200 in 300 barih ter pri 60 °C pri 200 in 300 barih. S plinsko kromatografijo z masno spektrofotometrijo smo maščobne kisline v olju identificirali in izmerili njihovo vsebnost. Med temi maščobnimi kislinami so palmitinska, oleinska, stearinska, linolna in linolenska maščobna kislina. Ne glede na vrsto ekstrakcije je olje vsebovalo največ oleinske in linolne kisline. Največ maščobnih kislin smo zasledili v ekstraktu pridobljenim z ekstrakcijo po Soxhletu s topilom heksan (vzorec 2) ter v ekstraktu ultrazvočne ekstrakcije, kjer smo kot topilo uporabili petroleter (vzorec 6). V vzorcu pridobljenem po Soxhletu s heksanom je bilo 174 μg/mg oleinske kisline in 167 μg/mg linolne kisline. V vzorcu ultrazvočne ekstrakcije s petroletrom pa je bilo 182 μg/mg oleinske kisline in 165 μg/mg linolne kisline.
Keywords: Bučno olje, ekstrakcija, maščobne kisline, plinska kromatografija
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 739; Downloads: 184
.pdf Full text (4,09 MB)

7.
Aromatične spojine jagod (Fragaria x ananassa Duch) : diplomsko delo
Katarina Penič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Jagodam daje skladen in na splošno všečen okus razmerje sladkorjev ter organskih kislin. Poleg tega so v plodovih prisotne tudi hlapne (aromatične) spojine, ki se izločajo med zorenjem in pomembno prispevajo h končni aromi dozorelih jagod. V sklopu tega zaključnega dela smo ugotavljali, katere posamezne aromatične snovi dajejo jagodam značilno aromo. Raziskovanje je potekalo na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani od leta 2020 do leta 2022. Na podlagi validirane metode smo določali vsebnost posameznih izbranih aromatskih spojin jagode s pomočjo metode SPME v sklopu plinske kromatografije (GC-MS) za merjenje vsebnosti hlapnih komponent. Uspešno smo potrdili prisotnost 15 različnih aromatičnih spojin, razdeljenih v 5 skupin (aldehidi, estri, alkoholi, terpenoidi in ketoni). Identificirali smo 6 estrov (metil-2-metilbutirant, etil-2-metilbutirant, etil-izovalerat, metil heksonat, metil oktanoat in oktil acetat), 3 alkohole (trans-2-heksen-1-ol, cis-2-heksen-1-ol in 1-penten-3-ol), 3 terpenoide (geraniol, α-terpinol in nerolidol), 2 aldehida (trans-2-heksen-1-al in heksanal) in 1 keton (2-heptonanon). S pridobljenimi podatki, ki smo jih ustrezno obdelali, smo ugotovili, da so v jagodah sorte 'Clery' prisotne v največjem deležu hlapne snovi iz skupine aldehidov (predstavljajo 67,4 % vseh identificiranih hlapnih spojin) in da prevladujejo arome iz skupine estrov, ki dajejo okusu sadno noto.
Keywords: jagode, arome, plinska kromatografija
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 456; Downloads: 80
.pdf Full text (2,35 MB)

8.
Vpliv matriksa na vsebnost 1,2-benzizotiazol-3(2h)-ona v zidnih barvah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Neža Švajger, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko nalogo smo namenili preučevanju vpliva matriksa na vsebnost biocida 1,2-benzizotiazol-3(2H)-ona (BIT-a) v vzorcih zidnih barv, ki jih proizvajajo v gospodarski družbi Helios TBLUS v Domžalah. Raziskavo smo izvedli na sedežu podjetja Helios v kemijsko-analitskem laboratoriju. Koncentracijo biocida smo določevali s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC). Zaradi večje selektivnosti in občutljivosti metode smo meritve opravili z masnim detektorjem, kjer nas je zanimala natančna kvantifikacija BIT-a v vzorcih in komponentah zidnih barv. Testirali smo, kako na koncentracijo biocida vplivajo glavne komponente, ki sestavljajo premaz na vodni osnovi. Naš cilj analize vzorcev je bil določiti komponento premaza, ki ima največji vpliv na kvantitativno določanje biocida BIT v zidnih premazih. Osredotočili smo se na vpliv vode, veziva, polnila, pigmenta in omakala, ki ga je vseboval naš testni vzorec. Najprej smo vzorcu barve postopoma odvzemali glavne komponente in ugotavljali, kje je prišlo do največjih razlik med dodano in izmerjeno vrednostjo biocida. Nato smo analizirali še posamezne komponente premaza, pred in z dodano določeno koncentracijo BIT-a. Meritve kažejo, da ima največji vpliv na vsebnost BIT-a vezivo, saj smo pri analizi med dodano in izmerjeno koncentracijo BIT-a v vezivu opazili največjo razliko. Vsako meritev smo izvedli v treh paralelkah in tako preverili ponovljivost naših rezultatov. Kromatograme smo ovrednotili s programom Empower 3. Statistično obdelavo rezultatov smo izvedli s pomočjo programov Microsoft Excel in Power BI.
Keywords: izotiazolinoni, biocidi, barve na vodni osnovi, 1, 2-benzizotiazol-3(2H)-on, tekočinska kromatografija
Published in DKUM: 07.09.2022; Views: 484; Downloads: 80
.pdf Full text (2,29 MB)

9.
Globoko evtektična topila za zeleno in trajnostno ekstrakcijo bioaktivnih spojin iz čebulnih (Allium cepa L.) olupkov : magistrsko delo
Saša Stanković, 2022, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo v prvi fazi raziskav sintetizirali globoko evtektična topila, ki predstavljajo zeleno alternativo konvencionalnim organskim topilom. Topila smo sintetizirali na osnovi holin klorida, kot akceptorja vodikove vezi; propan-1,2-diol, ocetno kislino, mlečno kislino, fruktozo in butan-1,4-diol pa smo izmenično uporabili kot donorje vodikove vezi. Učinkovitost ekstrakcij z globoko evtektičnimi topili smo primerjali z učinkovitostjo ekstrakcij s konvencionalnimi organskimi topili, kot sta metanol in etanol ter deionizirano vodo. Bioaktivne spojine iz uprašenih čebulnih olupkov smo ekstrahirali po metodi ultrazvočne ekstrakcije v kombinaciji s centrifugiranjem in jih identificirali z analizo na tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti z UV detektorjem in tekočinski kromatografiji z masnim spektrometrom. Bioaktivne komponente smo kvantitativno ovrednotili z zasnovo umeritvenih krivulj, ki smo jih pripravili iz osnovnih standardnih raztopin. Pri proučevanju bioaktivnih učinkovin iz čebulnih olupkov smo se omejili na določanje protokatehuične kisline, kvercetina, kvercetin-3,4'-diglukozida in kvercetin-3-β-D-glukozida. Dobljenim ekstraktom smo po večih metodah (ABTS, FRAP, DPPH, TPC) določili antioksidativno učinkovitost. Rezultate obeh analiz smo poenotili in ugotovili, da smo s 70 % metanolom in globoko evtektičnimi topili, kjer smo kot donor vodikove vezi uporabili ocetno kislino, mlečno kislino in butan-1,4-diol, ekstrahirali največ spojin z visokim antioksidativnim učinkom.
Keywords: globoko evtektična topila, čebulni olupki, zelena kemija, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, antioksidativni testi
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 705; Downloads: 176
.pdf Full text (3,17 MB)

10.
Uporaba procesa osmoze za koncentriranje kisle sirotke : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tomaž Gabrovec, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Kisla sirotka, kot stranski produkt mlekarske industrije, ne predstavlja samo vse večjega okoljskega problema, ampak je tudi potencialno pomemben vir različnih nutrientov. Namen tega diplomskega dela je bil proučiti uporabnost procesa osmoze za koncentriranje kisle sirotke, proizvedene na območju Slovenije. Kot polprepustno membrano pri delu smo uporabili votlo-vlaknasto biomimetično akvaporinsko membrano, z vgrajenimi molekulami proteina akvaporina v njeno notranjo strukturo. Prav tako je bila testirana uporabnost 1 M natrijevega klorida, 1 M kuhinjske soli, morske vode ter 1,36 M amonijevega hidrogenkarbonata kot gonilne raztopine. Uspešnost procesa koncentriranja je bila spremljana z meritvami fluksa vode, osmotskega tlaka, povratnega fluksa topljenca ter vsebnosti beljakovine laktoferina v vhodni raztopini. Med testiranimi gonilnimi raztopinami je najslabše lastnosti izkazala raztopina 1,36 M amonijevega hidrogenkarbonata. Po drugi strani pa, pri uporabi 1 M natrijevega klorida in 1 molarne kuhinjske soli kot gonilnih raztopin, ni bilo opaziti razlik v izrabi procesa niti v delovanju same membrane. Pri poskusih z morsko vodo smo dobili nekoliko slabše rezultate v primerjavi z natrijevim kloridom in kuhinjsko soljo kot gonilno raztopino in je lahko z ekonomskega vidika dobra alternativa za uporabo v procesu osmoze, glede na njeno razširjenost po svetu. Da bi izkoristili potencial akvaporinske membrane v procesu osmoze, je bilo potrebno po vsaki filtraciji očistiti njeno površino. V naši raziskavi je bilo ustrezno čiščenje doseženo le z uporabo deionizirane vode. Rezultati te študije so pokazali, da se proces osmoze lahko uporabi za obdelavo oziroma koncentriranje stranskih produktov mlekarske industrije (predvsem kisle sirotke), z namenom pridobitve novih izdelkov z dodano tržno vrednostjo.
Keywords: osmoza, votlo-vlaknaste membrane, gonilna raztopina, sirotkine beljakovine, laktoferin, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti
Published in DKUM: 29.03.2022; Views: 734; Downloads: 55
.pdf Full text (9,15 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica