1. Vpliv časa setve na vznik, začetno rast in pridelek mešanice krmnega graha in navadne pšenice za prezimno ozelenitev tal : diplomsko deloŽan Kolednik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Na kmetiji Kolednik, ki se nahaja v občini Markovci na Dravskem polju, je bil med oktobrom 2024 in aprilom 2025 izveden poskus z namenom oceniti vpliv časa setve na vznik, začetno rast in pridelek mešanice krmnega graha (Pisum sativum subsp. arvense (L.) Asch., sorta 'Arkta') in navadne pšenice (Triticum aestivum L., sorta 'Izalco') za prezimno ozelenitev tal. Mešanica je bila izbrana na podlagi agronomskih in ekonomskih dejavnikov, saj se pšenica prideluje na kmetiji in se lahko uporabi kot lastno seme, krmni grah pa izboljšuje krogotok dušika s pomočjo simbioze z bakterijami iz rodu Rhizobium. Poskus je potekal na rjavih, srednje težkih in dobro prepustnih tleh, brez dodanih gnojil. Zasnovan je bil v dveh rokih setve. Spremljan je bil sklop rastlin (število rastlin/m²; posebej za pšenico, grah in plevele). Pred spomladansko obdelavo tal (zaoravanjem mešanice) je bil določen tudi pridelek nadzemne biomase (sveže mase in suhe snovi). Na podlagi rezultatov je bila omogočena ocena gostote posevka, enakomernosti vznika ter primerjava produktivnosti glede na čas setve. Rezultati potrjujejo, da zgodnejša setev omogoča večji pridelek biomase in hitrejše prekrivanje tal, vendar je s tem povezana tudi večja verjetnost pojava plevelov. Priporočeno je, da se čas setve uravnoteži glede na pričakovani pridelek in zapleveljenost, ob upoštevanju vremenskih in talnih razmer. Ugotovitve prispevajo k razumevanju učinkovite rabe dosevkov v poljedelski pridelavi brez živinoreje, kjer je ohranjanje organske snovi v tleh nujno za trajnostno kmetovanje in izboljšanje rodovitnosti tal.
Keywords: prezimna ozelenitev, čas setve, krmni grah, navadna pšenica, vznik, pridelek suhe snovi
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 12
 Full text (1,04 MB) |
2. Združena setev ozimnega dvorednega ječmena (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) in dveh sort krmnega graha (Pisum sativum spp. arvense L.) v različnih gostotah setveKatja Hladnik, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Združena setev je primerna za vse pridelovalne sisteme. Njene prednosti so bolj raznoliki pridelki, bolj ekonomično izkoriščene njivske površine, manjša zapleveljenost, rahlejša tla in drugi ugodni vplivi na ekosistem. Združena setev graha (Pisum sativum spp. arvense L.) in ječmena (Hordeum vulgare L.) ob pravilni gostoti poveča njun pridelek, rastlinam dostopen dušik pa se bolje izkoristi. V našem poskusu je preučevana uspešnost dveh sort krmnega grah (`Kenzzo´ in `Angela´) v združeni setvi z dvorednim ozimnim ječmenom (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) v treh različnih gostotah setve graha na pridelek. Najnižja gostota (G1) predstavljala 30 kalivih semen/m², srednja gostota (G2) 60 kalivih semen/m² in najvišja gostota (G3) 90 kalivih semen/m². Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Pridelek ječmena je pri vseh obravnavanjih nižji od povprečnega pridelka v samostojni setvi. Na pridelek ječmena sorta in gostota setve graha nimata statistično značilnega vpliva. Povezava med G3 in sorto `Kenzzo´ (interakcija) je statistično značilno najvišja v primerjavi z drugimi kombinacijami na podparcelah, pridelek znaša 5,02 t/ha. Pri pridelku zrnja graha so se statistično značilno razlikovale vse tri gostote (p = ≤0,01). Najvišjo vrednost ima G3 z 0,53 t/ha, sledita ji G2 z 0,40 t/ha ter G1 z 0,30 t/ha. Sorta `Kenzzo´ ima statistično značilno višjo vrednost pri pridelku zrnja graha (0,53 t/ha) kot sorta `Angela (0,30 t/ha). Iz rezultatov sklepamo, da višja gostota graha doprinese k višjemu skupnemu pridelku v združeni setvi.
Keywords: združena setev, gostota, sorta, krmni grah, ječmen
Published in DKUM: 22.12.2017; Views: 2173; Downloads: 227
Full text (1,23 MB) |
3. |
4. KOLIČINA PRIDELKA IN SILAŽA MEŠANIC, PRIDOBLJENIH PO SPRAVILU KRMNEGA GRAHA (Pisum sativum L.) Z NEPOSREDNO VSEJANO MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.)Iris Gergorec, 2009, undergraduate thesis Abstract: Na območju Martjanec, blizu Murske Sobote, smo s ciljem racionalizacije pridelave v letu 2002 ugotavljali možnost pridelave strniščnih mešanic mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in krmnega graha (Pisum sativum L.), pridobljenih z vsejavanjem ljuljke v grahovo strnišče, ki med ostanki po žetvi vsebuje tudi raztrošeno zrnje graha. Poskus je bil zasnovan kot split-plot v treh ponovitvah. Na osnovnih ploskvah smo obravnavali količino v juliju vsejane mnogocvetne ljuljke (10, 20 in 30 kg ha-1), na podploskvah pa število grahovih rastlin (povprečno 10, 25 ali 40 m-2). Ob spravilu pridelka v septembru je največji pridelek suhe snovi (5,21 t ha-1) bil dosežen z mešanico 30 kg semena mnogocvetne ljuljke ha-1 in 40 grahovih rastlin m-2, najnižji (2,45 t ha-1) pa z mešanico 10 kg mnogocvetne ljuljke ha-1 in 10 grahovih rastlin m-2. Večje število vzniklih grahovih rastlin m-2 ni imelo velikega vpliva na vsebnost surovih beljakovin v pridelku krme, zmanjšala pa se je prebavljivost pridelka s 73,5 % na 68,4 % in neto energija laktacije je upadla s 5,44 MJ kg-1 na 5,00 MJ kg-1 suhe snovi. Povečana količina semena mnogocvetne ljuljke ha-1 je povečala prebavljivost pridelka z 69,8 % na 72,4 % in neto energijo laktacije s 5,14 MJ kg-1 na 5,39 MJ kg-1 suhe snovi. Silaže, pripravljene po 10-urnem venenju so bile po petih tednih skladiščenja glede na kislinsko sestavo sicer še zadovoljive ali celo dobre kakovosti, vendar zaradi previsoke vsebnosti vode se pH ni znižal toliko, da bi omogočal trajnejšo stabilnost silaž.
Keywords: botanična sestava/neposredna setev/italijanska mnogocvetna ljuljka/krmni grah
Published in DKUM: 05.05.2009; Views: 3461; Downloads: 318
Full text (654,14 KB) |
