Search the digital library catalog

Abstract: Tehnološki napredek je danes hitrejši kot kadarkoli doslej. Tehnologija je v zadnjih desetletjih nesluteno spremenila svet; četrta industrijska revolucija, imenovana tudi industrija 4.0, se kaže v vseh segmentih ne le tovarn in proizvodnje, temveč tudi družbe nasploh. Še tako visoka in dovršena tehnologija pa sama po sebi ni zadosti, če nimamo ljudi, ki so jo sposobni razumeti, z njo upravljati, jo uporabljati in izkoriščati njene prednosti ter ne nazadnje tudi nadgrajevati in izpopolnjevati. Tehnologija dandanes nikakor ni izolirano področje, temveč se povezuje s stroji, ljudmi, poslovnimi modeli –- da bo vse to nemoteno delovalo, pa lahko poskrbi le ustrezno usposobljen kader. Zato postaja vloga človeka vedno pomembnejša, pri čemer pa so se temeljna znanja in spretnosti, ki jih mora le-ta izkazovati, v zadnjih letih precej spremenili; v prihodnje pa je pričakovati, da bo tehnološki napredek še močneje vplival na delovno silo. Tako bosta avtomatizacija in umetna inteligenca prevzeli različne naloge, ki jih danes opravlja človek, s čimer bodo številna delovna mesta izginila ali se spremenila, po drugi strani pa se bodo ustvarjala nova, ki bodo zahtevala visoko usposobljeno delovno silo, za katero bodo poleg ustreznih znanj in veščin potrebne tudi druge lastnosti, kot so samostojnost, mobilnost, visoka motiviranost, sposobnost komuniciranja in delovanja v skupini ter ne nazadnje pripravljenost za učenje ter nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje. Takšno delovno silo pa lahko »proizvede« le ustrezno zasnovan in izvajan izobraževalni sistem. V okviru le-tega ima posebno vlogo srednje tehniško izobraževanje, saj je to tisti segment, ki neposredno za trg dela ali pa za nadaljnji študij pripravlja dijake, ki bodo nekoč delali v tehničnih poklicih in se tako ali drugače srečali s tehnologijami prihodnosti. Tudi tu se zahtevajo in ponekod že uspešno uvajajo spremembe, ki bodo tradicionalne načine učenja in poučevanja posodobile in nadgradile ter tako mlade pripravile na poklice prihodnosti. Nekateri ključni poudarki pri tem so: povezovanje izobraževalnih institucij z gospodarstvom, praktično delo v času šolanja, fleksibilni kurikulumi, predvsem pa nenehno učenje, samoizobraževanje ter pripravljenost na preobrazbo, tako s strani šol kot tudi dijakov. Eden od predmetov, ki ga še ne tako dolgo nazaj nismo poznali, danes pa je v številnih segmentih tehničnega izobraževanja nepogrešljiv, je mehatronika, le-ta pa v svojem učnem načrtu znaten del posveča tudi programiranju programirljivih logičnih krmilnikov. Tudi na tem področju se iščejo metode in načini, kako narediti programiranje, predvsem v začetni fazi, čimbolj zanimivo, razumljivo in uporabno. Ena izmed možnosti je vsekakor širše uvajanje ikonskih programskih jezikov, katerim se tako v strokovni literaturi kot tudi v praski posveča vse več pozornosti. Tako je predhodno razviti ikonski programski jezik GraphFruit (GF) lahko primer jezika, ki bi, kot kažejo rezultati in izsledki izvedene empirične raziskave, lahko pripomogel k uspešnejšemu poučevanju in učenju programiranja na ravni sekundarnega izobraževanja. Poleg ustreznega učnega okolja pa je za uspešen pedagoški proces neobhodno potreben sodoben pristop k poučevanju, kjer bi učitelji kot eno od možnosti v prihodnje lahko uporabljali didaktični model, ki združuje spoznanja konstruktivizma in transdisciplinarnosti ter je obenem kompetenčno zasnovan in vzpodbuja k vseživljenjskemu usposabljanju.
Keywords: industrija 4.0, srednje tehniško izobraževanje, tekstovni in ikonski programski jeziki, programirljivi logični krmilniki, sodobne didaktične metode, KTK_UsU didaktičnem modelu
Published: 11.10.2021; Views: 42; Downloads: 9
Full text (6,03 MB)

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen razvoj novega vizualnega jezika s pomočjo ogrodja za izdelavo blokovnih vizualnih jezikov Blockly. Ta jezik se lahko uporablja za namene programiranja krmilnikov PLC v jeziku Structured Text, predstavljeni pa so tudi pripadajoči standardi. Poleg jezika smo razvili še urejevalnik, ki omogoča delo z omenjenim vizualnim programskim jezikom. Urejevalnik omogoča branje in shranjevanje ustvarjenih programov ter tudi izvoz v druge formate zapisa domene. Jezik je predstavljen na praktičnem primeru preprostega zalivalnega sistema.
Keywords: Blockly, vizualni programski jezik, krmilniki PLC, programski jezik
Published: 19.04.2019; Views: 642; Downloads: 89
Full text (1,32 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je razviti sistem varčevanja z električno energijo v programskem okolju TIA portal za Siemensov krmilnik. Krmiljenje tega sistema mora biti dostopno preko zaslona na dotik in preko internetne povezave. V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljeno programsko okolje TIA portal, kjer je program kreiran, Siemens krmilnik preko katerega deluje sistem in vse ostale komponente, ki so za delovanje sistema uporabljene. Drugi del diplomske naloge je osredotočen na programiranje, zgradbo, delovanje želenega programa in povezavo z internetnim strežnikom.
Keywords: krmiljenje sistemov, PLC krmilniki, programirljivi logični krmilniki, programiranje, spletno krmiljenje
Published: 25.10.2018; Views: 554; Downloads: 55
Full text (5,02 MB)

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena menjava električnega krmilja brusnega stroja za brušenje ravnih površin. Predstavljene so posamezne faze predelave s poudarkom na programu krmilnika Siemens Simatic S7. Programiranje krmilnika je bilo opravljeno s programom Siemens Step7. Opisani so določeni deli programa. Za projekt so bili izdelani električni vezalni načrti s pomočjo programa WSCAD
Keywords: programirljivi logični krmilniki, Siemens SIMATIC, STEP 7
Published: 28.09.2016; Views: 1138; Downloads: 104
Full text (5,25 MB)

Abstract: V diplomskem delu bo predstavljena avtomatizacija srednjih in nizkonapetostnih stikalnih postaj s pomočjo nadzornega sistema (SCADA) ter programirljivih logičnih krmilnikov (PLK), pri čemer bo prenos podatkov temeljil na standardu IEC 60870. Osnovna lastnost PLK-ja je krmiljenje ali regulacija naprav, strojev, segmentov ali celotnih procesov s pomočjo vhodno/izhodnih kartic in programa, ki je naložen na PLK. Glavna funkcija stikalne naprave pa je varen vklop in izklop napajanja oz. funkcija varovanja s konstantnim nadzorom električnih veličin. V primeru prekoračitve nastavljenih parametrov pravočasno izklopi močnostno stikalo. Skupino operacijskega centra smo sestavljali projektni manager, glavni programer, CAD načrtovalec, sam pa sem opravljal delo pomožnega programerja v avgustu in septembru 2013. Opravljal sem dela, ki so zajemala večje količine podatkov, slik, spremenljivk in so bila primerna za začetnika na praksi.
Keywords: Stikalne naprave, programljivi logični krmilniki, Scada zenon, IEC 60870 standard
Published: 22.09.2016; Views: 836; Downloads: 74
Full text (4,53 MB)