1. Avtomatiziran izklop energetskih porabnikov v času delovnih prekinitev na valjarni B3 v Impol d.d.Dan Kapun, 2025, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu je obravnavana problematika energetske učinkovitosti v energetsko intenzivni industriji, s poudarkom na hladni valjarni B3 podjetja Impol. V okviru raziskave so bili analizirani glavni porabniki električne energije, kot so pogoni valjev, hidravlični agregati, ventilacijski sistemi in pomožni mehanizmi, ki pomembno vplivajo na skupno porabo. Posebna pozornost je bila namenjena obdobjem nedejavnosti, ko določeni porabniki ostajajo vključeni kljub mirovanju proizvodnega procesa, kar vodi do nepotrebne rabe energije in povečane obrabe opreme.
Na podlagi analiz je bila razvita idejna zasnova posebnega obratovalnega režima »malica«, ki omogoča avtomatski izklop izbranih porabnikov v času kratkotrajnih prekinitev procesa. Rešitev temelji na dopolnitvi obstoječega krmilnega sistema in vključuje programsko kodo za avtomatiziran nadzor stanj porabnikov. Testiranje je pokazalo, da režim omogoča merljive prihranke električne energije in stroškov, brez negativnega vpliva na zanesljivost proizvodnje.
Diplomsko delo neposredno prispeva k praksi v podjetju, saj ponuja konkretno rešitev, ki jo je mogoče z minimalnimi prilagoditvami razširiti tudi na druge valjarne v obratu. Poleg tega predstavlja izhodišče za nadaljnje izboljšave, kot so širša digitalizacija proizvodnih linij, vključitev IoT rešitev in napredne analitike, kar bi omogočilo optimizacijo porabe energije na ravni celotnega podjetja.
Poleg praktične vrednosti ima delo tudi širši pomen za trajnostno poslovanje, saj vsak prihranek energije pomeni zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in večjo skladnost s cilji Evropske unije glede podnebne nevtralnosti. Naloga dokazuje, da je energetsko učinkovitost mogoče izboljšati ne le z velikimi investicijami, temveč tudi z manjšimi, a premišljeno načrtovanimi ukrepi, ki združujejo tehnično inovativnost in odgovorno ravnanje do okolja.
Keywords: energetska učinkovitost, avtomatizacija, industrijska poraba električne energije, valjarna B3, Impol d.d., režim malica, krmilni sistemi, PLC, hidravlični agregati, ventilacijski sistemi, trajnostno poslovanje, digitalizacija proizvodnje, IoT, energetski menedžment, zmanjšanje emisij CO₂
Published in DKUM: 23.12.2025; Views: 0; Downloads: 20
 Full text (8,32 MB) |
2. AVTOMATIZACIJA STROJA ZA PREŠANJE PALIC ZA OŽIČENJE STATORJEV MOTORJEV IN GENERATORJEVBoštjan Vučajnk, 2016, undergraduate thesis Abstract: Ta naloga opisuje naše delo pri avtomatizaciji stroja »na ključ« v tovarni KONČAR – Generatori i motori d.d.
Namen je bil, da bi prvotno ročno krmiljeni stroj obnovili in avtomatizirali do te mere, da bi bilo operaterju omogočeno lažje delo, hkrati pa bi zmanjšali število napak, ki so posledica operaterja. Naloga govori o definiranju nivoja avtomatizacije, projektiranju in izdelavi krmilnega sistema, katere podlaga je Unitronics V1210, in programiranju le-tega.
Na koncu so opisani še prestavitev in zagon stroja na lokaciji kupca ter srečevanje s težavami, ki jih ni bilo moč predvideti.
Keywords: avtomatizacija, prostoprogramabilni krmilni sistemi, stroji
Published in DKUM: 09.05.2016; Views: 1393; Downloads: 102
Full text (3,80 MB) |
3. KRMILNO-REGULACIJSKI IN NADZORNI SISTEM KLIMATSKE NAPRAVEAndrej Dajčman, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje metode in postopke za izgradnjo krmilno-regulacijskega in nadzornega sistema za krmiljenje ter upravljanje industrijske klimatske naprave. Opisano je funkcijsko delovanje klimatske naprave. Krmiljenje je izvedeno s programljivim logičnim krmilnikom Siemens S7 1214C. Funkcije krmiljenja in reguliranja so izdelane s funkcijami in funkcijskimi bloki. Regulacija je izvedena z namenskim PID regulatorjem. Parametri PID regulatorja so določeni na časovnem odzivu odprte regulacijske zanke. Na koncu je opisan postopek izdelave vizualizacije na HMI panelu in SCADA sistemu.
Keywords: Klimatske naprave, krmilni sistemi, nadzorni sistemi
Published in DKUM: 10.09.2013; Views: 1941; Downloads: 304
Full text (2,74 MB) |
4. KRMILJENJE SOBNE RAZSVETLJAVE IN ŽALUZIJIztok Špindler, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena praktična izvedba krmiljenja razsvetljave in žaluzij s pomočjo mikrokrmilnika Arduino MEGA 2560, pametnega telefona z operacijskim sistemom Android in komunikacijo med njima z vmesnikom bluetooth. Opisane in naštete so vse potrebne komponente za realizacijo, to so mikrokrmilnik, program, ki ga za komunikacijo in vizualizacijo uporabljamo na telefonu, adapter bluetooth in relejna plošča. Predstavljene so vezalne sheme krmilnika in tudi povezava v obstoječo hišno inštalacijo. Na koncu diplomskega dela je ocena stroškov posameznih komponent.
Keywords: inteligentna hiša, krmilni sistemi, mikroračunalnik, pametni telefon, bluetooth
Published in DKUM: 10.04.2013; Views: 2426; Downloads: 586
Full text (3,56 MB) |
5. NADZORNO KRMILNI SISTEMI TOPLARNE CELJEJure Oblak, 2012, master's thesis Abstract: Cilj mojega diplomskega dela je predstavitev izdelave nadzorno krmilnega sistema za toplarno Celje. V projektu sem sodeloval v sklopu projektnega tima, ki se je ukvarjal z izgradnjo omenjenih nadzorno krmilnih sistemov.
V uvodnem delu najprej na splošno predstavljam prvi regionalni center za ravnanje z odpadki v Sloveniji in njegovo vizijo. Posebej je predstavljen objekt toplarne Celje z vsemi pripadajočimi podsklopi.
V nadaljevanju so opisana industrijska omrežja oziroma ISO referenčni model. Uporabljeno Profibus omrežje, njegova arhitektura in fizične plasti so opisane bolj podrobno. Predstavljena sta tudi programska paketa Simatic Manager in Simatic WinCC, s katerima je bila izvedena nadzorno krmilna aplikacija toplarne celje.
Sledi besedilo, ki je v večjem delu posvečeno opisu avtomatizacije celotnega postopka sežiga odpadkov in nadzorni sistem toplarne. Predstavljena je uporabljena programska in strojna oprema ter izvedba konfiguracije omrežja v programu HW konfigurator.
V zadnjem delu je opisano delovanje nadzorno krmilnega sistema, s katerim se nadzira in upravlja celoten proces sežiga odpadkov. V zaključku so predstavljeni tudi pomembnejši problemi, ki so se pojavljali med samo izgradnjo naprave. Izpostaviti velja predvsem ugotovljene nepravilnosti pri delovanju Siemensovega programskega paketa WinCC. Omenjene nepravilnosti je na našo zahtevo reševal Siemensov razvojni oddelek. Rezultat skupnega dela pa je nov 'servis pack SP3' za programski paket WinCC.
Keywords: nadzorni sistemi, krmilni sistemi, toplarna Celje
Published in DKUM: 23.08.2012; Views: 2539; Downloads: 466
Full text (29,23 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
