| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 198
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Adaptivni sistem za nanos fitofarmacevtskih sredstev v češnjevem sadovnjaku : diplomsko delo
Vasilij Femić, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V češnjevem nasadu smo izvedli preizkus adaptivnega sistema za nanos fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju besedila FFS), ki deluje po principu krmiljenja elektro – magnetnih ventilov na pršilniku. Sistem je bil nadgrajen in preizkušen v sklopu projekta TRANSFARM 4.0 na Katedri za biosistemsko inženirstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Primerjali smo teoretično količino odmerkov FFS pri uporabi pršilnika v konvencionalnem in adaptivnem načinu delovanja. Pridobljene podatke, tj. zabeležena odpiranja in zapiranja ventilov smo izvozili v programski paket Microsoft Office Excel in jih nato obdelali s pomočjo programskega paketa IBM SPSS Statistics. Izračunali smo deskriptivne statistike ter preverili frekvenčno porazdelitev. Opravljena sta bila analiza normalnosti porazdelitve in neparametričen test oz. Wilcoxon signed – ranks test, kjer smo statistično analizirali odprtja in zaprtja elektromagnetnih ventilov za konvencionalni in adaptivni način delovanja razvitega adaptivnega sistema. Z opravljenimi testi smo ugotovili, da razviti adaptivni sistem prinaša statistično značilen prihranek količin odmerkov FFS in hkrati zmanjšuje onesnaževanje z FFS na bližnjo okolico. Razviti adaptivni sistem se je pri delovanju izkazal zelo zanesljivo in učinkovito in predstavlja pomemben korak v smeri bolj natančnega nanosa ter varčne uporabe FFS, ki prinaša kmetom prihranke.
Keywords: češnja, ventili, pršilnik, fitofarmacevtska sredstva, krmiljenje
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 139; Downloads: 11
.pdf Full text (3,26 MB)

2.
Brezžični nadzor in krmiljenje električnih porabnikov v hlevu : diplomsko delo
Adrian Obrul, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisan razvoj tiskanega vezja za sistem za brezžično krmiljenje luči ter enostavnih električnih porabnikov v kmetijskem objektu. Vezja, katera smo razvijali, nam bodo omogočali enostavno krmiljenje porabnikov na kmetijskem objektu. Povezava bo vzpostavljena preko Wi-Fi komunikacije, upravljanje pa preko mobilnih naprav. V diplomskem delu bomo opisali dva modula in sicer brezžičen modul, ki je popolnoma avtonomen. Zanj potrebujemo samo napajanje z 230 V AC in Wi-Fi povezavo, za vse drugo lahko modul poskrbi sam. Drugi modul je pa modul relejev, na katerem imamo nameščene releje, s katerimi upravljamo preko zaporedne povezave. Ta modul potrebuje napajanje 12 V DC in serijsko povezavo, ki bo preko električnega vodnika prispela do modula.
Keywords: pameten hlev, brezžično krmilje, krmiljenje luči, tiskano vezje
Published in DKUM: 19.10.2021; Views: 490; Downloads: 64
.pdf Full text (1,69 MB)

3.
Krmiljenje toka za izvedbo elektro erozije : diplomsko delo
Levko Levkov, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljene osnove krmiljenja toka za izvedbo elektroerozije. Diplomska naloga analizira in ponuja eksperimentalno dokazane vrste krmiljenja, ki se lahko uporabljajo za uspešno obdelavo materiala s pomočjo erozije. V diplomski nalogi so prav tako obrazložene posamezna in skupna delovanja električne komponente (npr. napajalnika), senzorjev in adaptivnih vezij za merjenje z mikrokrmilnikom in krmiljenje sistema s pomočjo krmilnih vezij. Predstavlja odlično podlago za nadaljnji razvoj tehnologije.
Keywords: elektroerozija, merjenje, krmiljenje
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 346; Downloads: 23
.pdf Full text (2,20 MB)

4.
Uporaba mreže Bluetooth na operacijskem sistemu Zephyr : diplomsko delo
Jaka Purg, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil vzpostaviti mrežo Bluetooth za krmiljenje LED diod na mikrokrmilnikih iz stikala brez klasične točkovne povezave. Poleg funkcionalnosti same mreže smo v nalogi raziskovali tudi primernost realnočasovnega operacijskega sistema Zephyr, ki v zadnjih letih odločno pridobiva na popularnosti. Najprej smo predstavili teoretično podlago za tehnologijo Bluetooth Low Energy in mrežo Bluetooth ter poleg predstavitve prej omenjenega operacijskega sistema pripravili še primerjavo s FreeRTOS, nato pa opisali implementacijo in zmogljivosti ter možne izboljšave.
Keywords: mreža Bluetooth, Zephyr, realnočasovni operacijski sistem, Bluetooth Low Energy, krmiljenje luči
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 417; Downloads: 45
.pdf Full text (2,47 MB)

5.
Delovna postaja mitsubishi electric - krmiljenje asinhronskega motorja : diplomsko delo
Matic Zelenik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje projektiranje in izdelavo delovne postaje Mitsubishi Electric. Delo prav tako opisuje vso uporabljeno programsko opremo in izvedbo krmiljenja asinhronskega elektromotorja. Delovna postajo sem najprej računalniško sprojektiral, nato pa fizično izdelal. Da sem lahko krmilil asinhronski motor, sem preučil programsko opremo. Na »HMI« sem prikazal animacijo delovanja. Prav tako sem izvedel signalizacijo s semaforjem. Pri diplomskem delu sem preučil vso Mitsubishijevo opremo, popisal manjkajoče elemente, izdelal 2D in 3D prikaz delovne postaje, izdelal električne sheme, sestavil postajo in vzpostavil napajalni in komunikacijski tokokrog, preučil programsko opremo, izdelal program in nosilec za motor, testiral delovanje in izvedel simulacije.
Keywords: Mitsubishi Electric, delovna postaja, krmiljenje asinhronskega motorja, projektiranje, HMI, programiranje
Published in DKUM: 13.10.2021; Views: 434; Downloads: 57
.pdf Full text (2,49 MB)

6.
Phase-Functioned neural networks for computer character control : magistrsko delo
Ivan Gradečak, 2020, master's thesis

Abstract: Metode strojnega učenja so v zadnjem desetletju omogočile preboj v učinkovitosti računalnikov pri reševanju problemov, kot so prepoznavanje slik, klasifikacija besedila in podatkovno rudarjenje. Eden od najbolj uspešnih pristopov so rešitve z uporabo umetnih nevronskih mrež, ki se zgledujejo po bioloških nevronskih mrežah in zmožnostjo človeka, da opravlja kompleksne naloge. Da bi dosegle dobro zmogljivost, umetne nevronske mreže uporabljajo veliko medsebojno povezanih enostavnih celic, oziroma nevronov. Da lahko nevronska mreža učinkovito rešuje nek problem, jo je potrebno učiti. Učenje poteka s pomočjo učne množice vzorcev, ki za dane vhodne podatke vsebujejo tudi znane izhodne rezultate (npr. oznako razreda vhodnega vzorca). Na takšen način deluje nevronska mreža v tej magistrski nalogi za animiranje in krmiljenje računalniških likov. Animacije v filmih, simulacijah in video igrah zahtevajo sodobne pristope in pred kratkim predstavljena nevronska mreža z uporabo fazne funkcije (PFNN [8]), ki smo jo preučili v tem delu, zagotavlja enega od najbolj obetavnih pristopov. Vhodi mreže so podatki o položaju in hitrosti premikanja sklepov računalniškega lika, ter podatki o višinah terena v točkah trajektorije. Prav tako so vhodi v mrežo normalizirane vrednosti, ki povedo, ali računalniški lik stoji na mestu, hodi, beži, čepi, skače ali je naletel na steno in se mora ustaviti. Izhodi mreže za krmiljenje računalniških likov se računajo v vsakem okvirju animacije in predstavljajo trenutno stanje sklepov lika in predvideno usmeritev hoje v prihodnosti. Del izhodov nevronske mreže uporabimo v naslednjem okvirju kot vhode, ki jih zlijemo s krmilnimi podatki uporabnika. Učenje se izvaja na predhodno obdelanem naboru podatkov, ki so ga avtorji PFNN posneli z metodo zajemanja gibanja v studiu. Po snemanju so podatke razširili z zrcaljenjem in jih prenesli v virtualno okolje ter tako dobili večjo učno množico za uspešnejše učenje nevronske mreže. Arhitektura nevronske mreže s fazno funkcijo je triplastna mreža z veriženjem naprej, ki ima 342 vhodnih in 311 izhodnih spremenljivk. Vsaka skrita plast ima 512 nevronov, in na obeh skritih plasteh se uporablja eksponentna linearna (ELU) aktivacijska funkcija, ki omili nezaželen pojav izginjajočega gradienta med učenjem nevronske mreže. Mreža je izdelana v programskem jeziku Python z uporabo knjižnice TensorFlow. Pri učenju mreže se uporablja optimizacijski algoritem Adam s prilagodljivo hitrostjo učenja. Na vsaki plasti se uporablja regularizacijska tehnika odpovedovanja nevronov, ki omejuje prekomerno prilagajanje modelov učni množici. V primerjavi z običajnimi nevronskimi mrežami z veriženjem naprej, uporablja PFNN posebno fazno funkcijo, s pomočjo katere interpolira med štirimi nabori uteži nevronske mreže na podlagi vrednosti fazne spremenljivke. Ti nabori uteži se vzporedno optimizirajo med učenjem nevronske mreže. V vsakem ciklu hoje fazna spremenljivka teče od 0 do 2pi, torej od takrat, ko ima računalniški lik desno nogo v kontaktu s terenom in jo začne dvigati, do takrat, ko jo postavi nazaj na tla. Za interpolacijo med različnimi nabori uteži je bil uporabljen kubični Catmull-Romov zlepek. Izhodi nevronske mreže se med učenjem uporabijo za izračun napake in posodabljanje vseh štirih naborov uteži. Nevronsko mrežo lahko uporabimo v demonstraciji krmiljenja animiranega lika, tako da se izhodi nevronske mreže zlijejo z uporabnikovimi krmilnimi signali za določanje položaja in hitrosti sklepov v kinematični verigi. Zlivanje krmilimo s faktorjem mešanja, ki omogoča uravnotežanje med natančnostjo krmiljenja in naravnostjo animacije računalniškega lika.
Keywords: umetna nevronska mreža, zajem gibanja, animacija, fazna funkcija, krmiljenje likov
Published in DKUM: 01.12.2020; Views: 701; Downloads: 47
.pdf Full text (4,53 MB)

7.
Načrtovanje hidravličnega agregata za krmiljenje vodne turbine v hidroelektrarni : magistrsko delo
Matevž Lešnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljen postopek načrtovanja hidravličnega agregata za potrebe regulacije vodne turbine v hidroelektrarni. Predstavljen je razvoj uporabe vodne energije skozi zgodovino in s tem povezan razvoj vodnih turbin. Opisane so glavne značilnosti vodnih turbin z vidika snovanja hidravličnega agregata, ki jih krmili. Predstavljene so prednosti in slabosti hidravlične energije in opisani so posamezni sklopi hidravličnega agregata. Največja pozornost je namenjena izračunu, potrebnemu za določitev komponent agregata ob upoštevanju projektnih zahtev kupca. Izdelana je bila kosovnica, hidravlična shema in izrisan je bil 3D model hidravličnega agregata.
Keywords: hidravlika, hidravlični agregat, načrtovanje, krmiljenje, vodna turbina
Published in DKUM: 04.11.2020; Views: 526; Downloads: 95
.pdf Full text (2,22 MB)

8.
Krmiljenje motorja s H mostičem A3959 : diplomsko delo
Jan Golčer, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je opisano merjenje toka z ACS712 tokovnim tipalom in uporaba čipa A3959 (H mostič) za krmiljenje enosmernih krtačnih motorjev. Izveden je bil pregled metod meritev toka in predlog nadgradnje krmilja v tokovno regulacijo. Meritve toka so zajete preko serijske komunikacije in obdelane z Arduino Uno mikrokrmilnikom, ki obenem skrbi za krmiljenje H mostiča preko digitalnih izhodov. Pred izvedbo krmilja je bil načrtovan matematični model motorja, krmilja in regulacijske sheme za potrebe simulacij in validacije delovanja krmiljenja motorja. Predlagana izvedba krmilja z možnostjo regulacije in simulacij je primerna za učenje krmilno regulacijskih shem v mehatroniki.
Keywords: krmiljenje, H mostič, Hallovo tipalo, Arduino Uno, simulacija, meritev toka, krtačni motor
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 888; Downloads: 77
.pdf Full text (2,32 MB)

9.
Avtomatizacija transportnega vozička : diplomsko delo
Luka Štelcer, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Naloga avtomatizacije v industriji je krajšanje delovnih časov, izboljšanje delovnih pogojev, ki posledično pomenijo zmanjševanje stroškov. Diplomska naloga podaja napotke za avtomatizacijo delno že izvedenega in delujočega sistema. Pristop k rešitvi je razdeljen v trdnostno kontrolo obstoječega vozička, ndgradnjo z komponentami elektromotornega pogona in avtomatizacijo. Izveden je potreben izračun parametrov pogona, izbor pogona in opreme za avtomatizacijo. Podan je bil tudi predlog enostavne izvedbe krmilja z uporabo čim več že preizkušenih sistemov, ki so na voljo na trgu.
Keywords: Avtomatizacija, transport, konstruiranje, transportni voziček, elektromotorni pogon, relejno krmiljenje
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 423; Downloads: 0

10.
Zaprto-Zančno krmiljenje elektro-hidravličnega aktuatorja : magistrsko delo
Rok Kotnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno zaprto-zančno vodenje elektro-hidravličnega aktuatorja brez krmilnih ventilov. Program je napisan v programskem okolju TwinCAT 3 in se izvaja na Beckhoff krmilniku CX5140. Sistem je zgrajen iz servo motorja, hidravlične črpalke, hidravličnega aktuatorja, hidravličnega akumulatorja, hidravličnih cevi in Beckhoff krmilnika. Sistem ima tudi navidezni HMI izdelan v programskem okolju TwinCAT 3 za lažje vodenje in nadziranje sistema. Sistem bo služil za pedagoške namene, izvajanje vaj v laboratoriju in nadaljnje raziskave.
Keywords: hidravlika, krmiljenje, regulacija, Beckhoff krmilnik
Published in DKUM: 02.07.2020; Views: 803; Downloads: 93
.pdf Full text (5,11 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica