1. Vpliv kriznih dogodkov na šolstvoAna Hlastan, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali problematiko vpliva kriznih dogodkov na šolstvo. Na podlagi strokovne in znanstvene literature smo najprej opredelili zgodovinski pregled šolstva, množične medije in njihov vpliv na šolstvo ter metode učenja. V nadaljevanju smo preučili definicije krize, vrste kriz ter koncept kriznega upravljanja in pomembnost obvladovanja kriznih dogodkov. Teoretični del smo zaključili s povezavo kriznih dogodkov in šolstva. Raziskali smo, kako kriza vpliva na učence, njihovo izobraževanje in celotni izobraževalni sistem. Nato smo bolj podrobno preučili, kako neenakopraven dostop do izobraževalnih virov in tehnologije vpliva na učence, kako so se skozi pandemijo razvila drugačna ocenjevanja in vrednotenja znanja učencev in kako se je duševno zdravje profesorjev kot tudi učencev spreminjalo skozi krizne dogodke, kot je covid-19.
V empiričnem delu smo preko portala 1ka pridobili mnenje anketiranih o ignoranci možnih kriznih dogodkov na šolstvo, prenosu znanja med univerzitetnimi učitelji in študenti v času krize in kratkoročnih in dolgoročnih posledicah kriznih dogodkov v šolstvu. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnosti izbruha nalezljivih bolezni in da menijo, da šolstvo ni dovolj pripravljeno na izredne dogodke, kot je covid-19. To kaže na nujnost vzpostavitve preventivnega in celostnega reševanja možnosti pojava izrednih razmer, kot so izbruhi nalezljivih bolezni. Ugotovitve so tudi pokazale, da je pandemija močno vplivala na kakovost in prenos znanja in da anketirani niso prejeli dovolj pomoči in podpore s strani vodilnih, kar je pomembno za pravilno postopanje v primeru izbruha nalezljive bolezni, kot je covid-19. Krizni dogodki, ki se pojavijo hitro in nepričakovano, imajo veliko kratkoročnih kot dolgoročnih posledic v šolstvu, saj smo v raziskavi ugotovili, da je pandemija na splošno negativno vplivala na počutje anketiranih. Prinesla pa je tudi nekatere spremembe, ki bi jih anketirani radi obdržali.
Raziskava potrjuje, da krizni dogodki lahko predstavljajo velik izziv za šolstvo, vendar prinašajo tudi možnosti za napredek in preobrazbo izobraževalnega sistema, saj bi z uvedbo sistematičnih ukrepov in celovitega programa, ki bi vključeval univerzalni postopkovnik upravljanja in obvladovanja kriznih razmer ali dogodkov, omogočili hitrejšo in učinkovitejšo zajezitev izrednih kriznih dogodkov, kot je covid-19.
Keywords: šolstvo, pandemija, krizni dogodki, covid-19, krizno upravljanje.
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 18
 Full text (3,27 MB) |
2. Krizno upravljanje v zdravstvu : magistrsko deloMatija Miklavčič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je bilo obravnavano, kako so zdravstvene ustanove v Sloveniji pripravljene na krizne situacije, kot so epidemije, naravne nesreče in druge izredne razmere, ki lahko ogrozijo zdravje in varnost ljudi. Zaključna naloga se osredotoča na strukture, protokole in usklajevanje med različnimi institucijami in organi oblasti pri odzivanju na krize.
Raziskava temelji na seriji intervjujev z odgovornimi osebami v ključnih zdravstvenih in vladnih ustanovah, analizira pa obstoječe postopke in pripravljenost sistema. Ugotovitve kažejo, da so zdravstvene institucije razmeroma dobro pripravljene, vendar pa obstajajo pomanjkljivosti pri usklajevanju odzivov na večje krize in pri ažuriranju načrtov za krizno upravljanje.
V zaključnem delu je bilo predlaganih več izboljšav: redno posodabljanje in preizkušanje kriznih načrtov, izboljšanje komunikacijskih strategij med institucijami in boljše usposabljanje osebja za krizne situacije. Dodatno predlagamo nadaljnje raziskave, ki bi osvetlile, kako digitalne tehnologije in mednarodno sodelovanje lahko izboljšajo odzivnost na krize.
Ta naloga prispeva k razumevanju in izboljšanju kriznega upravljanja v zdravstvu v Sloveniji in nudi osnovo za politične odločitve, ki bi lahko pripomogle k boljši pripravljenosti in odzivnosti zdravstvenega sistema v prihodnosti.
Keywords: krizno upravljanje, zdravstvo, izredne razmere, magistrska dela
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 51
Full text (2,15 MB) |
3. |
4. |
5. Krizno upravljanje : turistične destinacije in podjetjaBarbara Pavlakovič Farrell, Dunja Koren, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: »Pričakovati nepričakovano« je zagotovo temeljni moto sodobnih organizacij, če želijo preživeti v svetu, kjer iz ene krizne situacije že skočimo v drugo krizno situacijo. Prav zato izpostavljamo velik pomen kriznega upravljanja tudi za destinacijske organizacije, da se lahko spopadejo z aktualnimi izzivi. Ravno ustrezno reševanje kriznih situacij, primeren odziv in na koncu proces učenja iz doživetih izkušenj lahko naredijo destinacijo odporno in sposobno novega razvoja. V poglavju najprej predstavimo teoretične osnove in definicije krize, njene značilnosti in oblike. Nadaljujemo z definicijo kriznega upravljanja in opisom posameznih faz tega procesa. Nato predstavimo sistem kriznega upravljanja v turizmu in izpostavimo pomen dobre organiziranosti ekipe, odgovorne za izvedbo kriznega upravljanja. Potem predstavimo temelje krizne zakonodaje v Republiki Sloveniji in priporočila za pripravo priročnika za krizno upravljanje v turizmu. Priročnik za krizno upravljanje naj zajema spisek možnih kriz, opis deležnikov, opis splošnih aktivnosti, diagram poteka usklajevanja in načrt kriznih komunikacij. Poglavje zaključimo s primeri dobre prakse, v katerih so uspešno izvajali krizno upravljanje in rešili negotove situacije.
Keywords: krize, krizno upravljanje, destinacijska organizacija, turizem, turistična podjetja
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 540; Downloads: 39
Full text (29,07 MB)
This document has many files! More... |
6. Analiza kriznega upravljanja migrantske krize Republike Slovenije od leta 2015 do leta 2021 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTilen Fabjančič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Dogodki na Bližnjem vzhodu v letu 2011 in pozneje so povzročili migrantsko krizo oz. množičen prihod migrantov na ozemlje Evropske unije. Ena izmed poti, ki so jo uporabljali migranti, je vodila tudi skozi Slovenijo, ki je morala ta prihod obvladovati. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kako je potekalo krizno upravljanje v Sloveniji od leta 2015 do leta 2021, na katerih področjih je bila uspešna in na katerih so se pokazale potrebe za izboljšave ter nekatere elemente kriznega upravljanja, kot so vloga akterjev kriznega upravljanja, odločitvene situacije in preventivna dejanja. Ugotovili smo, da je v letu 2021 Slovenija bolje pripravljena na obvladovanje migrantske krize kot leta 2015. Sprejetih je bilo več pravnih aktov, ključni akterji kriznega upravljanja, kot sta vojska in policija, so dobili nova pooblastila in opremo, postavljene pa so bile tudi tehnične ovire na meji. Sodelovanje z Avstrijo in Hrvaško v splošnem ni bilo konstruktivno in transparentno, saj so države v času največjih migracijskih pritiskov najprej poskrbele zase. Negativen vpliv na obvladovanje krize se je pokazal v kadrovski podhranjenosti ključnih akterjev kriznega upravljanja, še posebej v policiji in vosjki. Zaradi počasnega ukrepanja EU v času najštevilčnejših prehodov meje se je bila Slovenija primorana znajti »po svoje«, pri čemer se je slovenski državni vrh odzval relativno dobro. Kljub temu pa smo ugotovili pozitiven vpliv EU pri obvladovanju krize v Sloveniji zaradi njenega mehanizma Civilne zaščite, finančnih sredstev ter olajšanega sodelovanja z ostalimi državami članicami.
Keywords: diplomske naloge, migrant, migrantska kriza, Slovenija, krizno upravljanje
Published in DKUM: 21.07.2022; Views: 827; Downloads: 167
Full text (1,02 MB) |
7. Manegement bolnišnice v času pandemijeEva Kuprivec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Krizno upravljanje je v sodobnem svetu postalo eno izmed pomembnejših področij vsake organizacije. Krizne razmere zahtevajo prilagoditev izvajanja aktivnosti poslovnih procesov, hkrati pa morajo biti spremembe uvedene v izredno kratkem časovnem obdobju. Izbruh nalezljive bolezni je obravnavan kot krizno stanje, saj pomeni nevarnost za oteženo delovanje javnozdravstvenega sistema in ima daljnosežne negativne posledice na poslovanje zdravstvenih ustanov in ostalih področij družbenega delovanja.
Temeljni cilj diplomskega dela je podrobneje predstaviti organizacijske spremembe na Kirurški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v obdobju epidemije covida 19, ki posredno vplivajo na kakovost delovanja kritične infrastrukture v kriznih razmerah. Raziskava se osredotoča na organizacijsko strukturo kadrovskih in kapacitetnih zmogljivosti ter povezavo le-teh z reorganizacijo za čas trajanja epidemije. Pozornost je namenjena najbolj kritičnim področjem delovanja zdravstva v trenutni krizni situaciji. Predvsem nas zanima obvladovanje treh ključnih parametrov pri zagotavljanju nemotenega delovanja zdravstvene ustanove v času kriznih razmer: posteljne kapacitete, kadrovske kapacitete in zaščitna oprema.
V empiričnem delu diplomskega dela smo z namenom pridobitve informacij o subjektivnem odzivu zaposlenih na organizacijo delovnega procesa v bolnišnici izvedli tudi anketni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da anketirani ravnajo skladno s postavljenimi ukrepi v organizaciji, upoštevajo uporabo osebne varovalne opreme, stremijo k doseganju čim višje ravni kakovosti in se počutijo ustrezno informirane za učinkovito opravljanje delovnega procesa.
Keywords: kriza, krizno upravljanje, covid-19, management bolniških postelj, kadrovske kapacitete
Published in DKUM: 12.11.2021; Views: 1209; Downloads: 139
Full text (2,00 MB) |
8. Krizno upravljanje in vloga izvajalcev nalog zaščite in reševanja v času epidemije novega koronavirusa SARS-CoV-2 v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMiha Lapanje, 2020, undergraduate thesis Abstract: Leto 2020 bo v svetovnem merilu prav gotovo zaznamovala epidemija novega koronavirusa SARS-CoV-2. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. 1. razglasila globalno nevarnost za javno zdravje in dva meseca kasneje še pandemijo. Novi koronavirus SARS-CoV-2 je prizadel celoten svet. Slovenija se je s koronavirusom soočila že ob koncu februarja, ko se je virus pojavil v sosednji Italiji.
V nalogi smo raziskovali krizo (izredno stanje), sledili kriznim razmeram epidemije novega koronavirusa SARS-CoV-2 in preučevali uspešnost izvajanja ukrepov s strani akterjev, ki so bili v prvi vrsti odgovorni pri reševanju epidemije.
Ugotovili smo, da se je država na krizne razmere epidemije z vidika kriznega upravljanja in zagotavljanja varnosti prebivalstva odzvala pravočasno. Kljub hitremu spreminjanju navodil glede ukrepov in preventivne zaščite, kar je povzročilo nekoliko negotovosti, so se intervjuvanci redno sestajali, predstavljali prejeta navodila in se pogovarjali o nadaljnjih ukrepih. Bili so v rednih stikih z ostalimi pristojnimi institucijami, ki so sodelovale pri zajezitvi virusa. Prav tako so imeli pripravljene krizne načrte, ki pa so jih prilagajali glede na situacijo. Univerzitetni klinični center Ljubljana je imel večje zaloge zaščitne opreme v primerjavi s Civilno zaščito Logatec in Domom starejših občanov Ljubljana Vič, ki sta imela zaloge le za nekaj dni. Pritiske s strani medijev je bilo v večji meri mogoče občutiti v institucijah, ki so bile dejansko v stiku z okuženimi bolniki. To sta bila Univerzitetni klinični center Ljubljana in Dom starejših občanov Ljubljana Vič. Kljub temu, da večina institucij ni imela oblikovanih posebnih delovnih skupin, ki bi vodile postopke v zvezi s preprečevanjem epidemije in sprejemanjem ukrepov, pa ocenjujejo odziv svoje institucije na krizne razmere kot dober.
Keywords: diplomske naloge, krizno upravljanje, kriza, epidemija, varnost, SARS-CoV-2, koronavirus
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 1395; Downloads: 355
Full text (1,14 MB) |
9. Primerljivost postopkov informacijskih operacij oboroženih sil z informacijskim upravljanjem drugih kriznih upravljavcev : magistrsko deloPetruška Krek Vogelnik, 2019, master's thesis Abstract: Krizno upravljanje in vodenje je neposredno odvisno od kakovostnega upravljanja z informacijami. Kakovostno informacijsko upravljanje zmanjšuje dodatne negativne posledice krize ali jih celo preprečuje. Oborožene sile ZDA so akter, ki ves čas deluje ali pa se usposablja za delovanje v kriznih pogojih, in imajo vzpostavljene stalne strukture za upravljanje z informacijami, ki so preizkušene v realnih razmerah – oboroženih konfliktih. Omenjene strukture delujejo preko sistema informacjskih operacij, kjer je glavni cilj upravljanja z informacijami tako, da odločitve ene operacije nimajo negativnega vpliva na drugo. Ustvarjajo skupno situacijsko zavedanje v celici za informacijske operacije, ki je stalna organska struktura na operativni ravni oboroženih sil. Skupno situacijsko zavedanje v krizi omili njene negativne posledice zato so postopki koristni tudi za druge krizne upravljavcena primer za policijo ter za enote zaščite in reševanja. To magistrsko delo analizira postopke upravljanje z informacijami v dveh orgnanih, ki se stalno srečujeta s kriznimi razmerami v različnih razsežnostih in brez časa za priprave na posamezno situacijo. Od njihovega kriznega upravljanja pa je odvisno, ali se bodo razsežnosti krize širile dlje od njenih neposrednih vplivov. Pri obeh organih je možna posledica izguba človeških življenj. V okviru proučevanja tega primera ugotavljamo, da je upravljanje z informacijami vzpostavljeno in sledi nameri skupnega situacijskega zavedanja. So pa področja, ki z nekaj spremembami v osnovnih predpisih in spremembami načina skupnih usposabljanj, predvsem pa s poenotenjem določenih tematskih področij, ki so večini kriznih upravljavcev skupna, lahko dvignejo raven informacijskega upravljana in s tem kriznega upravljanja tudi ob primerih, ko so primorani sodelovati z drugimi organi kriznega upravljanja. Posledično zmanjšajo tveganja za odločitve in ukrepe, ki za nekatere pomenijo rešitev problema, za druge pa problem ustvarijo. S tem se zmanjšuje tveganje za posredne posledice krize in za nepotrebne izgube človeških življenj.
Keywords: informacije, upravljanje z informacijami, informacijske operacije, krizno upravljanje, oborožene sile, magistrska dela
Published in DKUM: 23.12.2019; Views: 1076; Downloads: 183
Full text (3,56 MB) |
10. Kritična energetska infrastruktura v Sloveniji : študija primera obvladovanja žlednih situacij v Elektru Ljubljana, d. d.Meri Verdinek, 2018, undergraduate thesis Abstract: Življenja si danes brez električne energije ni več moč predstavljati. Od električne energije je odvisno delovanje države, gospodarstva ter vpliva na kvaliteto življenja vsakega posameznika. Električna energija spada pod kritično energetsko infrastrukturo, kar pomeni, da lahko grožnje, ki ji pretijo, pravzaprav ogrožajo življenje ter tudi premoženje ljudi. Ena od groženj kritični elektroenergetski infrastrukturi so tudi naravne nesreče in vremenske ujme. V tovrstnih krizah je lahko elektroenergetska infrastruktura bolj ali manj ogrožena in/ali poškodovana, njene okvare pa posledično ogrožajo življenje ljudi ter živali, ogrožajo premoženje, kulturno dediščino ter nazadnje tudi okolje. Ena izmed naravnih nesreč, ki poleg viharjev ter mokrega in težkega snega ogroža elektroenergetsko infrastrukturo, je žled. Leta 2014 je Slovenijo prizadel katastrofalen žled. Poškodoval je precejšen del elektroenergetske infrastrukture po celotni Sloveniji, diplomsko delo pa se osredotoča na elektroenergetsko infrastrukturo podjetja Elektro Ljubljana, d.d. Diplomsko delo se na primeru tega žledoloma osredotoča na ocenjevanje ogroženosti kritične elektroenergetske infrastrukture in načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ter kakšno je vodenje v času krize v podjetju. Skozi intervjuje z zaposlenimi v podjetju Elektro Ljubljana, d.d. je podana podrobnejša percepcija nesreče in njenih posledic. V diplomskem delu se je ugotovilo, da je v slovensko zakonodajo možno implementirati spremembe, ki bi pozitivno vplivale na kritično elektroenergetsko infrastrukturo in sicer kabliranje električnih vodov brez pridobitve gradbenega dovoljenja, kar poleg preventivnega investiranja podpre tudi trajnost gradnje, saj je v primeru kabliranja življenjska doba električnega voda dvakrat daljša kot življenjska doba nadzemnega voda. Prav tako bi lahko v zakone implementirali omiljene postopke gradnje in tako ponovno podprli preventivno investiranje podjetij že v nekriznem času. Preventivno investiranje, kot je bilo v diplomskem delu ugotovljeno, je možno izvajati s kabliranjem električnih vodov, s preventivno menjavo (pre)starih drogov ter tudi z uvedbo pomočnika dežurnega delavca podjetja izven delovnih ur podjetja.
Keywords: kritična infrastruktura, krizno upravljanje, električna energija, naravne nesreče, žled, tveganja, študija primera, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.03.2018; Views: 2784; Downloads: 366
Full text (1,36 MB) |
