Search the digital library catalog

Abstract: V prispevku je obravnavana problematika prepoznavanja in razreševanja strateških kriz v poslovnih sistemih. Prepoznavanje strateških kriz je glede na obstoječe opredelitve pogosto stvar subjektivne interpretacije, kar otežuje oblikovanje in izvajanje potrebnih ukrepov za njihovo razreševanje. V prispevku opredeljujemo nova miselna izhodišča za opredelitev strateških kriz in uvajamo pojem sistemske strateške krize. Te pojasnimo in opredelimo kot vzrok za nastanek poslovnih strateških kriz in posledično operativnih kriz. Z opredelitvijo sistemske strateške krize ustvarjamo podlago za uvajanje celovitega pristopa k razreševanju strateških kriz z integracijo strateškega in projektnega menedžmenta, delujočega na konceptih sistemskega razmišljanja in kreativnosti, kar na kratko orišemo v predlaganem dvodimenzionalnem modelu obvladovanja sistemskih strateških kriz.
Keywords: krize, finančna kriza, gospodarske krize, poslovni sistemi, krizni management, projektni management
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 29; Downloads: 0

Abstract: Kultura, etika in verodostojnost so vedno bolj pomembna za podjetja in brez njih samo podjetje ne more uspešno poslovati in dosegati zastavljenih ciljev. Po drugi strani pa nenehne spremembe v poslovnem okolju silijo podjetja k ukrepom za prilagajanje poslovne politike k obvladovanju razvojne krize. Pri tem je za dosego konkurenčne prednosti odgovoren najvišje usposobljen management s prepoznavanjem poslovnih priložnosti. Za pričakovano rast in razvoj podjetja je temeljno prepoznati fazo razvoja življenjskega cikla in na podlagi te ocene lahko uporabimo ustrezno politiko podjetja. V magistrskem delu smo raziskali dejavnike uveljavljanja kulture, verodostojnosti v podjetju in dinamizacijo podjetja ter njihov vpliv na uspešnost in krize podjetja. Za namen magistrske naloge smo izbrali podjetje Petrol d.d., ki velja za veliko podjetje in predstavlja trgovanje z naftnimi derivati, plinom in ostalimi energenti, s katerimi ustvarja več kot 80 odstotkov vseh prihodkov od prodaje. V magistrski nalogi smo raziskali dejavnike uveljavljanja verodostojnosti in njihov vpliv na uspešnost podjetja Petrol d.d. Preučili smo temeljne vrednote podjetja, tip kulture, tip klime podjetja in formalne ter neformalne dejavnike uveljavljanja verodostojnosti. Prav tako smo analizirali dinamičnost podjetja in življenjski cikel podjetja Petrol d.d. Značilno za dinamična podjetja je aktivno spremljanje dogajanja na trgu ter iskanje poslovnih priložnosti, ob tem pa se mora vodstvo s tehtnimi odločitvami izogniti morebitnim krizam. Uspešnost podjetja smo analizirali na osnovi izbranih ekonomskih in neekonomskih kazalnikov uspešnosti. V empiričnem delu magistrske naloge smo za izbrano podjetje izvedli analize raziskovanja tipa kulture po metodologiji Camrona in Quinna (1999), moč kulture po teoriji Thommenove metode (2003), etično klimo podjetja po metodologiji Victorja in Cullena (1988) ter preučevanje verodostojnosti po teoriji Thommenove metode (2003). Za analizo razvojne stopnje podjetja smo uporabili metodologijo Pümpina in Prangeja (1995), s katero smo ugotovili, v kateri fazi življenjskega cikla se podjetje nahaja. Na podlagi razultatov smo obravnavali, ali je mogoče zaznati razvojno krizo, kot sta jo opredelila Pümpi in Prange (1995) in opredelitev faz podjetniške krize po Kropfbergerju (2003). Zadnji del raziskave temelji na analizi dinamičnosti podjetja in uspešnosti podjetja.
Keywords: kultura podjetja, verodostojnost podjetja, dinamizacija, razvojne faze podjetja, krizni management, uspešnost podjetja.
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 511; Downloads: 57
Full text (2,71 MB)

Abstract: Podjetja morajo biti vedno pripravljena na nenadne zunanje dogodke, ki bi lahko pretresli njihovo ustaljeno delovanje in ogrozili njihove cilje ali v najhujših primerih celo njihov obstoj. Na nastanek takšnih dogodkov podjetja ne morejo vplivati, lahko pa z ustreznim odzivom preprečijo nastanek neobvladljive akutne krize in večje škode. Sicer so takšni dogodki pogosto samo povod za izbruh krize, pravi vzroki za njen nastanek pa se največkrat skrivajo ravno v podjetju samem. Okolje, v katerem delujejo slovenska podjetja, je relativno stabilno. Primerljiva ameriška podjetja se, na primer, veliko pogosteje soočajo s posledicami orkanov, požarov, terorističnih napadov in drugih nenadnih dogodkov ali neravnih nesreč. V takšnem okolju je tudi proaktivnemu kriznemu managementu namenjeno več pozornosti kot pri nas. Vsekakor pa krizne pripravljenosti in kriznega managementa tudi v Sloveniji ne bi smeli postavljati na stranski tir. Magistrske naloge smo se lotili z namenom, da preverimo, kako so se slovenska podjetja odzvala na krizo, ki jo je v pomladnih mesecih povzročila pandemija virusa Covid-19 in opozorimo na velik pomen proaktivnega pristopa pri soočanju s krizo. Izvedli smo empirično raziskavo in ugotavljali, kako je šest slovenskih podjetij prilagodilo svoje poslovanje v tednih, ko je bila pri nas razglašena epidemija. Zraven njihovega odziva na krizo nas je zanimalo tudi, ali so v krizi našli nove priložnosti. Ugotovili smo, da so v podjetjih, kljub relativno nizki stopnji splošne krizne pripravljenosti, s svojimi odzivi relativno zadovoljni. Občutljivost na krizo podjetja pripisujejo predvsem dejavnosti, s katero se ukvarjajo, velik pomen pa se pripisuje tudi vpletenosti države, ki nosi velik del finančnega bremena krize. V raziskavi tudi ugotavljamo, da podjetja poskušajo izboljšati svojo krizno pripravljenost in odpornost z različnimi metodami; od manjših operativnih prilagoditev do korenitih strateških sprememb. V tem pomenu govorimo tudi o raznolikih priložnostih, ki so jih podjetja našla v nestabilnih kriznih razmerah. Vsekakor obstaja prostor za nadaljnjo raziskovanje in izboljšave. V raziskavo bi lahko vključili kvantitativne podatke in čez čas preverjali, ali je bil odziv podjetij dolgoročno uspešen. Še posebej zato, ker se do nastanka te magistrske naloge, nista zaključili niti zdravstvena kriza niti gospodarska kriza, ki je nastala kot posledica pandemije Covid-19. Pri podjetjih, ki so v krizi našla nove priložnosti, bi lahko čez čas preverili tudi, ali so le−te uspeli pretvoriti v oprijemljive poslovne rezultate. Osredotočili bi se lahko v eno panogo ali podjetje in jo preučili veliko bolj detajlno. Možnosti je ogromno, hkrati pa lahko z gotovostjo trdimo, da bo v duhu aktualnih dogodkov zanimanje za proaktivni krizni management, tako v akademski kot tudi v poslovni sferi, še naprej raslo.
Keywords: kriza, proaktivni krizni management, odpornost, transformacijski krizni management, priložnosti v krizi.
Published in DKUM: 04.05.2021; Views: 936; Downloads: 147
Full text (1,58 MB)

Abstract: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Keywords: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Published in DKUM: 17.02.2020; Views: 1357; Downloads: 132
Link to file

Abstract: Nenehne spremembe v poslovnem okolju silijo podjetja k pravočasnim ukrepom prilagajanja poslovne politike k obvladovanju razvojne krize. Skozi delovanje samega podjetja sta potrebna določeno znanje ter izkušnje usposobljenega najvišjega managementa za dosego konkurenčne prednosti, katera je povezana s prepoznavanjem poslovnih priložnosti. Da bi lahko dosegli pričakovano rast in razvoj podjetja, je pomembno prepoznati stanje podjetja. Torej v kateri fazi razvoja življenjskega cikla je, saj na podlagi te ocene lahko uporabimo ustrezno politiko, ki pomaga k sprejemanju premišljenih odločitev za izboljšanje strukture in dogajanja v podjetju. Podjetja, ki želijo dosegati dolgoročno uspešnost skupaj s kombinacijo lastnosti pionirskega in rastočega podjetja, dosežejo dinamičnost. Dinamična podjetja aktivno spremljajo dogajanja na trgu ter tako s tehtanimi odločitvami vodstvenih delavcev z iskanjem profitnega motiva ustvarjajo novo vrednost in nova delovna mesta. Lahko bi rekli, da so vedno v koraku pred konkurenco, ter da njihov cilj ni preživeti, ampak uspeti. V analitičnem delu magistrske naloge smo tako za izbrano podjetje izvedli diagnozo razvojne stopnje podjetja, kjer smo s pomočjo Pümpin in Prangejeve (1995) metode ugotovili, v kateri fazi življenjskega cikla se proučevano podjetje nahaja. Nato smo na podlagi dobljenih rezultatov raziskali, ali je mogoče v življenjskem ciklu obravnavanega podjetja zaznati tipično razvojno krizo, kot sta jo opredelila Pümpin in Prange (1995) ter opredelitev faz podjetniških kriz po Kropfbergerju (2003). S sintezo spoznanj o kriznem stanju obravnavanega podjetja smo podali nadaljnje ukrepe, ki so pomembni za razvoj podjetja. Zadnji del raziskave smo sklenili z analizo odstopanja dejanskega stanja podjetja od ciljnega stanja dinamičnosti in podali predloge ukrepov za dinamizacijo podjetja.
Keywords: hitro rastoče podjetje, dinamizacija, razvojne faze podjetja, krizni management
Published in DKUM: 12.03.2018; Views: 1246; Downloads: 162
Full text (1,89 MB)